/
Теги: čebelarstvo
Год: 1831
Текст
V" J'"'
4ELARSTVOsi
a 1 i
Bi
Ksi cel6 novi, kratki, popun na-ipsi
vuk qelne reje,
r.-b-£
К NIG A
я za vse ijelne prijatele vsakega
strana.
Sass
SB-g
BJ’S
|§^ V(i Gradci
vu zaloxbi Itnixue prcdaje pri Damian’i ino . Sorge’l.
Ino na komision pri A. Waicineeri v* Rad- 11'5'-’’ eg «ом .ел.’ Ьй
c">>S life's
у// 7^6
г>с mete
lc-c[ad/vc
ino l i
a 1 i
celd novi, kratki, popun navuk qelne reje,
to j e
edina, prava ino gotova vodba, как se naj lexej ino naj bolse dajo i[ele re-diti na dosegnenje naj vekaega haska ino veselja,
IS ® 3 © A
za vse qelne prijatele vsakega strana, kero.
je iz naj vedneaih mnogoletnih ijelarov ino po lastnih skusenostah spisal ino na svetlo dal
OHn Catn&o, baplan pri mestni fan v* RadgQn£4<q $.*
Vu Gradci v, vu zaloxbi kniine predaje pri Damian’i ino {ToVg cT Ino na.komision pri A. W a j c i n g e г i v* Radgoni 183ъ
velikohvalovitnega cesarsko-kra-lovskega prednega pregledijja knixnega v u Beiji:
Nazotpia kniga, po imeni: ,,4elarstvo’’ i. t. d. se naj natisne.
Od ces. krai, prednega pregledisa knixnega vu Beqi 24. Septembra 18З0.
Sartori mp.
Zaznamlanje
cesarsko - kralovskega knixnega preglediua vu Gradci 2, Okto-bra i 830.
tSfiffntann mp.
Niedna req dexelskega gospodarstva ne plaqa na se etorjencga zatroyka , mara ino truda tak bogato , как qelna refa, jno le je ona bliso po vsih naifili krajili skoro eelo zapuvena ino ne s’tako tnarlivostjo ino skerbjo rav* папа, мак si zasluxi. Malokda najdemo v’ednenii strani veq как dva ali triqelinjake, ino xe tote naj berxej )e red-ko ino slabo orojcne, zato je tudi na pridobiqek ino liasek malo misliti. Mi imamo qelno rejo veq zamiloradost, как Sa za istok priprave. Ino qise poprasamo , qdkod pride, atoto izdaqno req dexelskega gospodarstva tak inalo inc* raino inooskerbujerao, td najdemo pri blixnevemi izveda-Jvanji vs ell, da je natenale пака nevednost naj veq kriva. la vekxega vsi zaqnejo Bvojo qelno rejo brezi vsega pred> znanja. Njihova vuqitelkinja je skuxenost, ino tola si ve-dom pusti evoj podvukdrago plaqati. Oni sioer obqinski fdtajo tudidruge qelne gospodare ali takiinenuvane qe-are za svet,ino toti-so se resen skos skuxenosl ino oprr.* vila pri qelah vsekdajnim storithaui qelinstva privadili; oni zjiajo, как so roji ogrebati, porezavali ino kermiti, neki njih sosenavuqili tudiiskust, delati odroje; alipa как morejo qele biti lastno ostrexene, omnoxene ino do-etojno oskerbiene, naj bodo vsako letopravi ino gotov hasek dale, to so njiin celo neznani reqi. Blizo vsi so pre-veno le za omnoxavanje skerbni, ino se postavijo skoz do-bivanje malili ino poznih rojov v' odvive veliko skerbli-vost. Po totemi naqini glentajo v* jesen mnoge roje, kerili ne zmoxejo skoz ziino prederxati. Inole, nainesto da bi njeoddali, oni nie sirotno odbijejo, ino se vidijo potem vu protiletji pa na svoj lanskibroj, ino we dale nazaj po-stavleni. Od take qelne reje se nepriqaka dobiqek, temon le zguba ino kvar. To pa se ne bi zgodilo, qi bi si vsal i
prejilotj, как qclno rejo spoqne, potrebno predvednosti spra>iti ishal. Znajde sc sicerludi vcqknig, is, kerih bi sc takevednosti dobivati znale, alipa иске njih sopreve-like ino za dexelaka predrage, polek toga blizo vse 1c nemwke, ino ve dostakrat vu previsoltemi jezilti, ali ne vu primerjcni razumetni slovenwini spisane. Vu innogih, po-sebno staresih se tudi ne edinijo vet, navulti 7.0 zdajno po skuvenostali pobohrano qelno rejo. Brezi vscga dvoja naj bolse navulie imamo od G. finaufa. Njegova vodba qele rcditi jc is sltladnega ino kownega qelinstva sporedena. Alipa tudi njegove knige so Slovenci ptuje ino predrage» ino vuqijo qelinstvo le vu stojeqih skladili, keri pri vsa-kemi deli ponioqnika potrebujejo. 4i pa imamo lexeqe sklade , te nam je vsako delo lexewo ino ve bolso, как po Hnaufovi vegi. Po totemi zadnemi naqini imajo zdajni imenitnesri qelari izvekvega same lexeqe sklade ino zmes tia lexevo pomnoxavanje skox odroje, le neke stojcqe sklade, ino nam svedoqijo skozveq Lak dvajstiletne skuvff-nosti, da se le skos toto navado pravi, gotov ino obstojeqi hasek dobiva. Tota vega je naravi qel popuno primerjena ino se priporoqi skos svojo lehkoto vsakemi prijateli to-tih, tak pridnih stvari. Ravno zato si ona zasluxi biti dale rasvirjana ino bole obqinska. Zatega volo sem jas nazoqni fiodvuk celd kratko ino tak spisal, как bode vsakemiqe-ari naj lexej na pomoq. Nesemnikaj povedal, kajmnoge skuvenosti ne poterdijo, ino kaj se ne najde rcsniqno ino dobro. Gotovo zato tudi nikoga ne bode boganje totih navukov xalostilo, temoq vsaki bode od svojega qelar-stva po totemi naqini veliki pridino hasek, veselje ino zadovolnost v* obilnosti dobiva).
V'Badgoni 20. Augusta 18З0.
D a i n к o.
©a©visewsis saesassws,
a, b, e, d, e, f, g, h, i, ;, к, 1, m, n, о, p, r, s, 3, z, x, t, 11, v, 4.
Novo | Starego mnogotero pisanje -seat slovenshih qerk c , 3 , v ,
1 Brain Horvat | Voger Nemec | Slav. Dahn. Serv Pol 4eh
c z c, ts c, cz, ts z, tz, c c c c c c
s f sc fz, sc fs s s s s s
V Ch sh fc, sc, s fsch, fch sh sc, sh sc sz s’
z 1 a z z a z z z z z
X sh s 's sch, sh X S, X X ’z z’
4 zh ch cs tsch di, t[ ch, q cs, q cz c’
Isgovarjanje vsih jirugih pa ostane po atari navadi.
4EENA REJA,
V u j e t е к.
Pit Stran
Obrazni razkaz j
Pre dido4e piianja.
•i, Vu jjemi obstojf xjelna teja? 3
2, Kaki prid ino hasek nam dava qel-na reja? ................................ 3
3. Je toti pridobiqek imeoiten? 3
4. Je toti pridobitjek vsako leto ed-naki 4
5. Vu ifemi ima tota innogoterost svoj zrok?»«*«*.......................... д
Kake leta so za qelno rejo naj prid-ndse ?••»........................ 4
y. Kake leta so ifelni reji kvarne?**»* 4
S. So za ijelno rejo vsi kraji ednako dobri ?•«•«•«*.«•«»«*• л
II
Pit Stran
9, Keri so toti strani?•«••*«».....* 5
10. Keri strani so qelni reji neprijelni? 6
11. So qele v* marlivosti med sobo ed*
nake? • •*•«•••*«••»••............ б
12, Odkod pride nedelavnost nekih qel? 6
13.,Как se toti nedelavnosti odpomaga? 6
14. Treba na tjelno rejo velike zatroabe ? 7 jj. Vu qemi pa obstoji toto veselje?».* 7
16. Kaj je potrebno na pridno qelno
rejo?........ ........ ............... 8
17. Как si toto vednost spravimo ? •«♦• 8
18. Na keliko glav toti navuk raspadne? 8
I. G 1 a v a.
Od naravi ino xi vn e Jege 4 Л,
19. Med keri piemen stvari sliaijo qele? 9
20. So vse tjele ednega roda ?•••♦»•»♦♦ • 9
21. Kde najdemo medne Tjele? 9
22. So one drugega roda, как паве do* таце tyele?.»»».*........................ ю
23. Keliko це1 pa xivi v’ ednemi tovar*
3tvi? ............................ jo
24. Как se zn£ qelna brojnost zvediti? 10
25. Как je ijelno truplo sporedeno?»-*» 10
26* So vse tfele ednega roja na spodobi ino teli med sobo ednake?»............. 11
27. Kelikotero qelprebfva v’ednemiroji? 11
28* Kaj je matica? 11
29. Jeli matica ne ima ве veq imen? •« 12
30. Kake spodobe je matica?•»•♦•♦*•♦. 12
Ill
Pit Stran
2>. Skos kaj se rasloqi matica od delavnih qel?»<................................jj
^2. Is qega obstojijo zajajqnice ?•»«•«» • 13
33. Jeli matica tudi ima xalec?»•••♦• •• 13
34. K’qemi je matica? •••«•♦.......... 44
35, Как dugo xivi matica? »•»•••••»••« 14
36. Kaj so delavne qele ?•♦ •••••....♦ 15
37. Kake spodobe so delavne qele? • •• 15
38. Keliko kosti imajo delavne qele?»» 15
39. Keliko peroti imajo delavne qele?»» it
40. K’qemi strexeta njim qutna rogelca,
41, Kaka je dobrovina delavnih qel?»» 17 42. K’qemi jim strexe xalec?»»»»»»*»»» 17
43, Odkod pa pride da qelni xalec tak
obqutlivo boleqino naqini? ••»••«»• 17
44. Je toti jad akodlivi?«»•»••»»»♦.»•♦♦ 18
45. Kake pomoqi imamo proti qelnemi
jadi?..........................»•♦• 13
46, Kerega spola so delavne qcle? •••• 13
47. Как se to da zvediti ?«»♦»•♦•»•••• • 13
43, Lexejo delavne qele tudi jajca, как
matica? .......................... 18
49. Kaj je lastna duxnost delavnih qel? 19 50. V* qemi obstojijo njihove dela ? »♦»« I ) 51. Как dugo xivijo delavne qele?..... 20
fit. Kaj so troti? ••♦•»•.............. 20
53 Kake spodobe so troti?......... ao
54. Imajo troti tudi xalec, как delavne
qele ?»••*»••♦•.................... ao
55. Kerega spola so troti?............. 21
56. Kera pa je njihova duxnost? •••«•• 21
57. Как veliki je broj trotov v’ enemi
roji ?•♦♦»»«*♦♦«».»••»»«•»»••»»»•••• 21
* 2
IV
Pit , Stran
53. Izietavajo troti vsaki den ravno tak
marno, как delavne ijele? .......... 22
59. Как dugo xivfjo troti? .............. 22
60. Zakaj pa storijo qele to? 22
<j.. Jeli celd niednega trota ne pustijo
xiv6ti ?♦«♦••.................... eg
62. Как pa se godi plodenje qel? 23
63. Jeli se tudi troti ravno tak naro-
di jo? ................... 24
64. Ali kdo pA nalexe jajca za matiee? 24 €5. Как pa se to godf?»................. 24
<56. Skos kaj se nam to dokaxe? •••«•• 25
€7. Is qega obstojf kermna kaaa?....... 25
€3. Je med, kerega qele is cvetja no-
sijo, xe popuno pripravlen ? •••••« 26
€9. Nosijo qele tudi vosek is cvetja? 26 70. K’ qemi pi strexe cvetna moka, kero
qele tak gosto na svojih. zadnih no-gah noter nosijo? •»«»•♦*••»«•••»• 26
7>. Kaj je qelam se veq potrebno k*nji-
hovim delam? *«•••«»«*••«»•*••<»• 27
72. K’ qemi je qelam zamaxa? •••»*••• 27
73. Is qega obstoji toto pogaqno delo?« 27
74. Как so tote pogaqe sporedene? 28
73- Kero bogaqno delo je naj bolao?»« 29
76. Как so lexnice napravlene? »•••••» 29
77* Kako farbo imajo tote pogaqe?»«»« 30 78. Se znajdejo tudi krulave qcle?..... 30
79. Vumirajo tudi це!е vu skladi ?- 30
V
II. G 1 a v a.
О d q e 1 n i h stan15 ino neke g a za qel-no rejo potrebnega orodja,
Pit Sirin
go. So zohranbe, kere qelam za stanisa
davamo, vse ednega spola?........... 31
gi. Kere imenujemo stojeqe qelnike?*»» 3t 82. Kere pa imenujemo lexeqe qelnike ? $£
83. So leseni, ali slamni qelniki bolsi? -.4 84. Kaki qelniki so volli bedni?•••••»• 33
85 Skos kaj se razloqijo od votlih bed-
nov desnati qelniki? .............. 33
g6 Kaj so oglavniki? 33
87. Kaj je od tolih qelnikov misliti?»» t-4 88. Keri qelnikt se imenujejo skladni qel-
niki? ................♦ ..«....... 34
89. Как so slamni stojeqi skladni qel-
niki naredjeni? .................. 35,
90. Как Veliki se morejo toti slamni svit-
ki narediti ............•••♦•»♦• &
91. Как se toti svitki, eden na ovega
naredijo moqno? ............»•••»• 3»
92. Kde se naredi letna lukna? •••••••• 36
93. Как so tote letne skaile naredjene? 37 94. Na kaj pa qele v* takih skladnih qel-
nikih svoje pogaqe moqno delajo? 37 95. Как so slamni Jexeqi skladi nared-
jeni? ............................ 33
96. Как so leseni skladni qelniki na-pravleni? ............................ 3&
%
VI
Pit Stran
97, Как na se naredijo is totih akatel ali
kist Lexeqi skladi?*»»*..... ^9
98. Kake slam в e qelnike se tudi imamo? 40 99. Kaj je od totih qelnikov misliti?»». 40 100. be je veq spol qelnikov ?♦••«»..... 41
ioi. Jeli so toti kaj bolsi, как pa prej-
doq povedani ?♦•♦•••••»«•• ♦«........... 41
102. Kaj so pazitni qelniki? ♦••••••••••'. 41
103. Delajo qele v* takih qelnikih rade? 42 104. Keri is povedanih qelnikov pa so za
qelno rejo naj bolst ?»•••♦« •••«♦••« 45
105. Kere pa so tote potrebne lasinosti
dobrega qelnika? <•*-»♦...•• 44
106. Keri is povedanih qelnikov pa ima-
jo tote lastnosti?**»• •............ 44
Ю7» Kero orodje se je nam polek qelnih
prebivalis pri qelni reji potrebno? 45 108» Как je qelna кара naredjena? 45
109. Как je kadni strog napravlen? 45
110. K’qemi je roqna bzikainica?»»»»»»» 46 111. Is qega se naredi skropilniк ? »• • • •• 46
112. K’qemi nam je taki skropilnik?»»*- 47 113. Kde nam je ovo orodje potrebno?» 47
HI. G 1 a V a.
Od naloge ino primerjene sporedi dobre qelne reje?
114- Na kaj imamo pri nalogi ali stav-lenji qelinjaka pred vsim drugim operviq gledati?•••••<•••<•••••«♦. 48
VII
Pit- Stran
115. Kaki m»re toti prostor biti?-»«»«** 43
116. Kaj je proti tern blizo stavitnega qe-linjaka pridno? •»•♦•»*♦•••».............. 49
117, So tudi visoke dreva blizo qelinjaka dobre ?•••••<............................. $q
118. Kaki more biti prostor pred ijelin-jakom?.................................... 50
119. Zakaj to? »••••*«*••«•«*«»«*«•«*•»«
120. Proti keremi strani more qelni izle-taj biti na ravnan? ••«»«**»••••••• 31
Kera med totimi inislami pa je naj pravesa? •.....«• • 32
122, Как pa se tjelniki naposelijo ?•♦••• • 33
123. Как je tfelnica postaviti?•••••«•• ♦« 34
124. Je taka pelnica nam tudi xe zado-stojna? ............♦ ......••••»•»«•<•« $5
125, Как pa se taki qelinj.ik naredi? 33
126. Skos kaj damo xjelinJuki priliqnost? 55
127. Как dugi pa more ifelinjak biti ?♦♦♦ 3’5
128. Zakaj pa moremo roje, ednega od ovega tak daleq rasposelili?............... 36
129. Как globoki , ali 8iroki more qeiin-jak biti?-♦•*••♦• *...................... 56
130. Keliko pa moremo ifcliujaki visokole dati? ••*♦•*«••••.............
131. Zakaj pa je qelinjak vise treh klopi ne dober? ♦*•••••••••♦••’♦♦»♦♦•♦«•« ^7
132. Как visoko more naj spodneSa klop od zemle biti ........ 38
133« Kero naravnanje pa moremo strehi dati ?............................. 38
j.34. Kaj pa da qelinjaki naj bolso streho ? 58
135. Как damo tfelinjaki potrebno slo-bodnost?»»»* 58
4
VIII
fit Strati
<36, So tudi zidanf qelinjaki dotti? •••♦ 59
1^7. Kaj je pred letno lukno vsakemi qel-
niki napraviti ?••»...................... 59
138. pa- zaqnemo tfeino rejo?............ ^9
>39. Kaki morejo roji, kere kupimo, biti ? 60
140, Как se spozna, ki je roj moqnega
qelestva?....................... . 60
1Дл. Zakaj moremo pri kupili qel tudi
na xmeqo gledati?»••••.................. 6r
142. Is tjega vidimo, da roj ima rodno
matico ?...»♦•..........♦ ............... 6t
143. Kako ovadno znamlo pi imamo od
qelnega zdravja?........................ 62
>44. Ob keremi letnemi qasi moremo ijele
kupiti?.............................. 62-
145. Zakaj pk ravno prOtiletno kuplenje? 6s >46. Kda so roji naj menje dragi?........ 63
147. Znamo roje tudi po leti kupili? ••• 63“
148. Kaj se je vet{ pri kupilrvjel zaponiti ? 63
149* Как pa se kupleni roji prenasajo? 64 150. Как se prenasanje opravla?**««**” 65
*51. Jeli rojov ne moxcmo tudi na kolah
dale spravlati ?»•••♦.................... 65
152. Как pa se to zgodi?..................... 66
<53« Na kaj je pri naposeluvanji ijelni-
kov pazko im£ti?........................ 67
IV. G 1 a v a.
Od pomnoxavanje qel.
154. Moremo tudi na omnoxavanje rojov biti skerbni?‘«.«*...... бв
IX
Pit Stran
155. Na kelikoteri naqin se godi pomno
xavanje?............................ 63
156, Как se to godi skoz narav?......... 63
157. Kaj se veil rojiti?................. 69
158. Как pa se po lastnemi naqini rojuvanje nagodi?.............................. 69
159. OU keremi qasi se nagodi rojuvanje ? 7°
160, Ken roji se imenujejo pervi?....... 70
161. Kda pridejo poznerti roji za per-
vimi ?............................. 70
162. Je dobro, qi nam qelniki v’ednemi
leti dosta rojov dajo?............... 71
163. Keri roji se imenujejo mladiqniki?» 72 164» Keri roji se imenujejo prisiljeniki? • 72 irtj. Как se zaderxijo qele pri rojuvanje? 72 166. Imamo ovadne znamle, kda se qel-
nik hoqe rojiti ? ................... 74
167, Как se ima qelar pri rojuvanji za-derxati?................................• 7^
168. Jeli cinget zo zvunqeki, pundvami ino kosami na posedanje roja nikaj ne pomaga ?................................ 76
169. Kero orodje je nam pri rojuvanji se
dale potrebno ?..................... 77
170. Kaj je vqiniti, kda si je roj xe na-pos£l?*.................................. 77
171. Как je roj ogrebati, qi se je na nixni
stran naposel?««*.................... 78
17a. Как je roj ogrebati, qi se je globoko
vu germnaposel?.................... 78
173. Kaj je vqiniti, qi roj vu ploti, meji, ali dervah sedi?........................ 78
174. Kaj je storiti, qi $e je roj vu zemlo potegnul? • ••••....................... 79
5
Pit Stran
i/j. Kaj je narediti, qi se je roj okoli
drev ega stcbla eiroko ino redko naposel?.......................... 79
176. Как je roj na platenemi belisi ogre* bati ?......................• .........* go
177. Как se ogreble roj med drevnimi vejami ino gaqami?....................... 80
178. Как ogreblemo roja iz votlega dreva? go
179. Kaj je napraviti, qi se znajde roj previsoko na veji ali vu votlini, do kere ne moxemo ?......................... 81
180. Kaj je skutfavati, qi do roja celo ni. как ne moxemo?........................... 81
181. Jeli si roj tudi rad xe sain pri roju* vanji vu коз scde? • •...........*....... 82
182. Odkod pride, ki mladi roj veqkrat pa nazaj v* materni коз leti?........... 82
183. Kai je vu takemi prigodi vqiniti?** gs
184. Как pa je matiqnica ali matiqna ко* baqica napravlena?....................... 83
185. Kaj imamo storiti, qi je novodoblen roj mali ino slabi?****.................. 84
1З6. Kaj je narediti, qi se veq rojov na enkrat roji ino vkup sedejo?........ 84
187. Как рД razloqimo dva roja, kera sta si vkup sela ?.................. 85
188- Od qega pride, da neki roji, как hitro si posedejo, se pa vuzdignejo ino odleiijo ?...................... 87
189,. Je to tudi zrok, qi nam po ogreb-nenji pa izidejo?.................... • 87
190. Is qega spoznamo, da se matica med vugrebnenim rojom znajde?•• 88
191* Kaj je po ogrebanji roja storiti?*** 88
XI
fit Stran
192. Na kaj зе Je za ogrebnenjom roja veq gledati?............................ 89
193. Jeli moremo vse roje ogrebati *?•.»• 89
194. Как se toto zedinenje zgodi?............. 89
195. Kaj je povistnica?.................. 90
196. Как pa se polek totega dela za-derxiino ?••.••••................. 91
197. kaki naqin se to zgodi?............. 92
198. Как znamo pozaeSe roje zabraniti? 93
199, Как znuno qele skoz iskust pomno. xavati ?................................. 94
200. Od koga se tota iskust pise?. 94
20J. Vu qemi pa lastno obstoji iskust od-rojuvanja?............................... 94
202. Je odrojuvanje bolso, как rojuvanje ? 95
203. Na kaj imamo pri odrojuvanji gle-dati?.................................... 95
204. Kaki more biti roj , od kerega ho-ifemo odroje delati?.................... 96
205. Ob kereini qasi moremo odroje delati?.....................................96
ao<i Kere vure skoz den so za to naj priliqnese? • ..................... 96
207. Keri qelniki so za odrojuvanje naj prikladnesi?...................... 97
20S, Как se zaderximo pri totemi opra-vili ?...............................97
209. Kero med totimi opravilami je naj lexeso ?................................ 97
210. Как se opravla izbobjanjc z’ oglav-niki?................................. • • 97
2.11 . Как je zvediti, da se stara rodna matica znajde med izbobjanim ro-jom ?................................ 99
* 6
XII
Pit Stran
212. Kaj pa je storiti, xji je stara matica
ne zred rojom iziala?--»........... 100
213. Se dajo tudi stojeqi skladi izbobjati? 100 214. Как imamo z’njirni delati?......... 100
215. Kaj je z’odrojom na dale storiti ?•• 102 216. 4i je ne jako qelnati, kaj je vqiniti? 102 217. Как pa odroja naredimo jako qel-
natega ino moqnega?................ 103
218. Как se to zgodi?-.................. 103
219. Jeli med totimi dvoje qelami ne
postane smertni bojl............... 103
Я2О. Jeli se prestavlen kos ne oslabi? •• 103 22i. Jeli ne zmoxemo zabraniti, naj s’ odrojom odegnana rodna matica za-volo pomankanja satovja vu nove-mi kosi svojih jajc ne bi pustila padati?................................... ю4
222. Jeli bodo odroji, kere is stojeqih skladov delamo, pa tudi stojeqi skladi ?................................ io4
223. Как se to zgodi?........•.......... 104
224. Jeli toto premenenje ne naredi kvara ? 105
225. Znamo tudi iz lexeqih skladov od-roje delati?............................ 105
226. Как opravlamo toto delo ?.......... 105
227. Po keremi naqini delamo odroje skos vusadjen plod?.....................••••• 107
228. Как pa se medne ino vosqene po-gaqe lehka v’ kos zalagajo?............. 109
229. Jeli se veq naqinov je delati odroje? no 230. Jeli smo pri vsih odrojih sreqni?*»* no
231. Jeli se polek tega materni roji ne oslabijo? ............................. no
232. Jeli se resell veqkrat se tudi rojijo? no
XIII
Pit Stran
233. Odkod pride, da se le rojijo?..... ill
234. Jeli se to ne zmoxe zabraniti?• • • • • m 235. Skos kaj toto odrojuvanje zabranimo ? 111
236. Kaj pa je vqiniti, qi se rojuvanje ee le zgodi ?...................... 111
237, Как se to zgodi?.................. in
23S. Na kaj pa le veq moremo pazko
imeti pri pomnoxavanji qel skoz od-
roje? . ......................... 112
V. G 1 a v a.
Od strexbe ino reditbe qel vu mno-goterih 1 etnih qasih.
239. Potrebujejo qele tudi posebne strex. be ino reditbe?*.............
240. Terja tota strexba dosta dela, qasa ino truda ?♦••«••♦•*«»♦*•••••♦• •♦•• nj
241* Imamo tudi v’ zimi pri qelah kako opravilo?*..........................114
242« Imajo qele v’ zimi resen smerti spo-dobno spanje, как пеке druge stvari ? 114
243. Jeli qele od mraza ne zmerznejo?«« 115
244. Jeli qel ne moxemo pied mrazom zabraniti ............................ 115
245. Morejo qele v’zimi tudi zrak imSti? 116
246. Как pride led na letno lukno? 116 247» Как odpremo pa letno lukno? 116
248. Jeli zima ne ima zmes dnevov, kde
bi qele zoale vunletati?»»»»»»**»*** 116
7
XIV
Pit Stran
249. Je dobro qele v* zimi zapirati? • ••• 117 250. Kaj je vqiniti qi sneg lexi ino qele
izletavajo?*»»»»»*.ц?
251. Na kaj 8e je dale v* zimi gledati?». 117 252, Как dugo terpi zimski mir priqelah? 118 253. Kaj je zdaj storiti? ......... 118
254. Как se to opravla?»»*«*«»»*... 118
255, K’ qemi so zjedi119 256. Najdemo ob totemi qasi tudi j(e plod
vu rojih? • ............... 119
257. Na kaj pa imamo zdaj naj veq gle-
dati ? ............up
253. Как odpomagamo totemi stradi?»»» 119 259. Se qele vu totemi redkenu medi ne
potopijo? .............. »•••• J2O
2бо. Как znamo qe^e od zgorah dol ker-
miti? 120
261, Jeli med ne isteqe skos platno?»*»» 121 262. Keliko vode znamo v’med zmeSali? 121 263. Na qemi vidimo, da qele ne imajo
kerme ?•*•».................. 121
264, Kaj je medoa mera ?»*•»•»♦•«•<*« »• 122 265. Keliko meda raqunimo na roja, naj
ga skoz zimo gotovo bomo zderxali? 12г 266. Moremo sam med kermiti? »*•••••• 123 267, Как бе kermi qelam cuker? 123
268. Как naredimo gruskovo mezgo?*«»« 123 269. Как naredimo jeqmenovo ali pseniq-
no sladje? .................. 124
870. Jejo qele toto kermo rade?.... 125
271. Keliko jim smeino na enkrat kermiti? 125 272. Ob keremi qasi moremo kermiti? •« 125 273- Kake opravila 8e nadale imamo vu
totima dvema mesecoma? 13$
XV
Pit Stran
274. Jeli toti vtiqi qelam skodijo ?••»•• • 126
275. Kake opravila pridejo vu Marci na-
prej 126
276. Kaj pa imamo zdaj posebno delati? 126 277. Как se toto prikraquvanje zgodi?»* 127 278. Zakaj se more to zgoditi ?••♦•♦• •••• 127 279. Kaj je grixa ali sraqnica ?♦••«♦••• »• 127 230. Od qega nastane tota bolezen ?♦*» • 127 281. Как vraqimo toto bolezen 123
282. Je tota bolezen nadobitna? •*•»•••• 128 283. Kaj so objedlivci ? .................128
284. Jeli pustijo nje roji vu kos ?•••»•»• 129 28.5- So ropari ne posebni plod qel?»»»* 129 236. Skos kaj se zapelavajo qele na ro-
panje? •«• *......•.*•♦.•♦♦.♦•••♦•»* 229
287. Как daleq so lastnikl poropanih ro-
jov na tern krivi2»»•♦♦♦.♦♦♦»♦»•♦•* 129
288. Как daleq pa so lastniki ropanskih
qel na tern krivi? *»*♦.**♦♦»*••♦••• ‘130 289* Na qemi spoznamo ropanske qele?* 130 290. Zmoxejo ropari tudi moqne roje pre-
magati? .............• ♦»• »•»*♦•»•♦♦ 131
291. Kaj je vu totemi prigodi storiti?»** 131
292. Kaj pa—qi so is lastnega qelinjaka? 132
293. Как tak?»»»*»»*«»«»»»»»»*»*........ 132
294. Pomaga toto prestavlenje vsikdar? 133
295. Hi pa so ropari od ptujega qelinja-
ka, kaj je te vqiniti? .*♦♦♦♦*•*»•••• 133
296. Keri so toti pogovori ?.♦••♦••••• •• • 133
297. Kaj pa je storiti, qi se lastnik ro-
panskih qel vu tako pogodbo ne do-
vdli? .............................. 134
298. S* qim ropare pokolemo? ♦♦•*•••••• >34 S99. Как znamo ropanske qele poloviti,
ino si iz njih odroje narediti?»»»*»* i34
XVI
Pit Stran
300. Как znamo ropanske napade obqin-
ski zabraniti? ............... 13^
301. Kaj 3e je veq vu totemi meseci sto-
riti? ••♦♦♦. 136
302. Jeli toti vtiqi qelam akodijo?»**«136 303. Odkod nosijo qele vu totemi meseci
med? •••••«•«*••.••*•»«••*•*«*•**• 136
304. Kere opravila pridejo v*Aprili? 136 305. Odkod nosijo qele med ino trosine? 137 306, Kaj pa se lastno imenuje porezavati? 137 307. Ob keremi qasi se more to zgoditi? 137 3°8. Keri qas pa je naj bohi ? 13g
309. Zakaj ne prerano? 138
3to« Zakaj tudi ne prepozno? •«•♦♦♦*♦»• >33 ЗИ. Keri qas zato je naj praveisi?♦•»•• • 138 3l2« Kero orodje nam je pri totemi deli
potrebno? ............ 138
3*3. Как opravlamo toto delo ?••»•♦•»•» 139 3'4- Kaj pa, qi ploda ne najdemo ?••• ♦• 139 3l5. Zakaj? ...........................139
3l6. Как se polek tega dale zaderximo? 139 3*7. Kaj pa storimo zo qelnikovim zad-
kom 140
3*8- Keliko tneda smemo izrezati?»»• 140 329« Kaj storimo dale, kda smo jim med
xe odvzeli?........ »♦•«♦♦ • 141
32o. Как porezavamo priseqene kose ali oglavnike? 141
32!. Zakaj moremo porezavanje oglav-niii ali priseqenih kosov daletf od qelinjaka opravlati ? 143
32з, Как porezavamo stojeqe sklade? •* 143 32з« Как take svitke ali skladnike od-
vzememo? 143
XVII
Pit , . Stran
32Ф Jeli se ne da svitek odzdignuh', ki
ne bi prejdoq pokrivala odvzej?»» 145 325. Na kaj se veq imamo pri poreza.
▼anji rojov gledati 145
£26. Is qega je to slobodno sklenuti? »»• 14^ ^27. Kaj таги mi mo pod zdravim plodom? 145 228. Odkod pride brezmatiqnost?»........ 445
22p« Na qenu spoznamo brezmatiqnost? 146 330- Как takim brezmatiqnim rojom po-
»«. 147
331. Как se to zgodi? •*•••••........*. 143
Как pa se zaderximo pri lexeqih skfadih? ....................... 149
333. Как'se spravi pozni roj vu brezma-
tiqnl'koe* 149
334. Znamo brezmatiqnim rojom se na
drugi naqin pamagati?»......♦♦»••• 130
335. Se zua brezmatiqnemi roji skoz vu-
zaldxen plod vsikdar pomagati? •• 150 адб. Na kaj* Be dale pri porezavanji irna*
nib patfiti ?•••••«............... jjo
337. Kake^Vtvari so metulni qervi ?... a50
338. Kak*pfi^ejo toti rjervi vu qelnik?»* 151 339. SbVriTbjltoti nevarnosti podverxeni? 151 340. Jell se tdti hudobi ne da protipostaviti ? 152 341. Na qemi vidimo, da-roj itna mole
ali qerve? •••«•............... 152
342. Как pomagamo takim qelnikom ? •• J53 343. Kaj Be veq znamo vu totemi meseci
qelam na'hasek delali ?•«•«•»»•••• • 153 344. Se qelni stao vu M.iji pobolffaV*»* 153 345. Kero cvetje ino rastlinje pa obiska*
vajo qele vu Maji?................ 154
346. Kere opravila se zdaj pri qelah na-
godijo?.......................... 154
XVIII
Pit Stran
347. Как znamo slabe roje narediti moqne? 154
348. Как slabe roje napravimo moqne
skos prestavlenje ?•••»♦«•♦•••••«• • 155 349. Как pa ide polek tega moqnemi roji? 155 350. iSe toto premenje zgodi brezi vsega
potika ?»•••»»*.....••«»••«•• 15)
351. Как paznamoroja s* qelami moqnega
storiti, kere drugemi roji odvzememo? 156 352. Как pa slabe roje napravimo moqne
skos pridjan plod?»»***»»•»»»••••« 157 353. Kaj je od opravila po totem! naqini
misliti ?....................... 157
354. Zakaj? ...............»........... 157
355* K^rim qelnikom moremo nastavc ali podlage dati ?.«•«»»*»»«*••*»••*• • 157
356. Kaki morejo toti sklpdi s’qelnim de-
lom biti?»»♦•»«•••• *........»♦».. 158
,-37. Как se polek tega zaderximo? • »••• 158 358- Kaj pa nam toio opravilo naredi
trudlivo? .........*•*,«..» 159
359- Как pi si toto delo oblehkoti/Qp ?•• 159 3C’C« Nam nastava svitkov prij&t&qil} skladih tudi teliki trud dela?^t***i»/ 159
361. Как se to zgodi?................... 159
3^. Kaj imamo dale vu totemi meseci
delati ?•.•.*.*♦••••»•♦••*♦»•••.».•• 160
363. Skos kaj se zna to zgoditi? ••••»••• 160
364. Pohitri to resen rojitbo?»* •»•••»•* • 160
365. Kda rojitbo pnqakavamo, kaj je te storiti ?........................... 160
366. Se je veq del vu totemi meseci?»»» 160
3fy. Zakaj moremo nje tak rano delati? 161
3^8. Na kaj imamo polek tega gledati?» 161
З69. Moremo vsako leto odroje delati?»* 161
XIX
Pit Stran
370. Na kaj 8e dale imamo vu totemi
meseci gledati?**»*»***»......... 161
371. Kere bolezni med qelami vu totemi
meseci najdemo?•••«••»••••<»••«•• 162
372. Vu qemi obstoji rogelna bolezen?*» 162
373. Od qega nastane rogelna bolezen? 162
374. Pa lekaj nastane iz belega gloga
cvetne mezge?»***»........••»•••»• 162
375. Kaj pa raznmimo pod gnileqim plo-
dom ?••••«••••♦»••••»• •••••••.... 163
376. Na qemi spoznamo totd bolezen ?•• 163
377. Od qega pride tota bolezen? ••♦•»•• 163
378. Как od omrazenja?*»**»»*»*»»»»*»» 263
379. Как od kvarne kerme? ••♦•♦••••••• 164
380. Как je zdaj takemi roji pomagati ? 164
381. Kde imajo qele v’Junii разо? »•*•• 165
382. Kere opravila se nadajo vu totemi
meseci? .............»•»«♦........ 165
383. Po keri priglednosti pa moremo roje prestavlati?............»••••«••»••••«. 165
384. Jeli zato poznesih rojov tudi ne sme-mo prestavlati? ...................... j66
385. Se znajdejo vu totemi meseci tudi bolezni med qelami?..............»»•»•• 166
336. Vu qemi obstoji tota bolezen?..... j66
387- Od qega pride tota bolezen? j66
388- Je vsaka roso qelam kvarna?• *• •167
389. Kaj razumimo lastno pod medno roso?.............................. »• 367
390. Od qega nastane medna rosa?....... 357
391. Так ali je vadluvanje, ki medna rosa
pride od listnih vusi, ne resniqno ? 16$
392. Je tota od listnih vusi nakidana medna rosa kvarna? .................••»•»• 169
XX
Pit , Stran
393. Kere разе se nadajo vij mesect Julia? 169
394. Kere opravila se nagodijo va totemi
meseci ?•••«••♦• ••...............170
395. Jeli se znajde zvun totih, se veq drugih qelnih sovraxnikov vu totemi meseci? .............................. 170
396. Jeli tote xixale tudinad qele padajo? 170
397, Kako spodobo imajo tote vu8i?»*»« 170
398. Odkod dobtjo qele vuai? •«••»•••»• 171
399. Se pomnoxavajo tudi ravno tak sil-
no, как drugi vusni plod?........ 171
400. So one qelam texkotne ? • ..... 1-1
401. Jeli ne imamo pomoqi proti totim
vuaam?........................... >71
4оя. Kero rastlinje cvete v* Augusti? •••• 172
403. Davajo tote rastline dosta meda?»» 272
404. Moremo roje Be tudi v’totemi meseci
podlagati ?•«»«••••.......*••••• 172
405. Kaj se zgodi vutotemi meseci trotom? 172
406. Moremo qelam to pomagati?»*..... 172
407. Kaj 8e imamo veq delati?••••♦••• • 172
408. Dobivamo se tudi vu totemi meseci j°ie?.................................. >73
409. ae imajoqcle vu Septembri tudi paso? 173
410. Je hajdina vsako leto tak obiodeqa? 173
411. Vu kerih letah je hajdina uaj bole zdaqna? 173
412. Letfjo qele rade daleq na hajdinsko paso?»*»*»*..............«••••.......• •• 174
413- Je toto prenaaanje is qelinjaka vu
hajdino ne xmetno ino nevarno? 174
414- Je pri totemi prestavlanji hasek?*»» 174 4i5« Kere козе prenaBamo vu hajdino?** 174
416, Moremo vse roje vu hajdino spraviti? 175
XX!
Pit Stran
417. Kaj imamo pri postavlenji rojov vu hajdini storiti?........................17^5
41g. Jeli uam njih vu hajdini nikdo ne
vkradne? ........................17^5
419. Je hajdinski m£d ravno tak dober как poletni?»»»*.............. 17^
420. Kaj se veq imamo vu totemi meseci delati?»*»............ 175
421. Kero opravilo imamo v* Oktobri? •• 176
422. Na kaj imamo polek tega gledati?»» 176
423. Как to znamo zvediti ? •• ».•.... 176
424. Kaki more roj biti, keri vu zimi ho-
qe dobro obstati? ••♦<»*•••♦»••*•«• 276
425. Kaj je storiti, qi je ком za zimo pre-slabi? .......... 177
426. Как roje naj priliqnej kermimo?»*»* 177
427. Jeli ne sniemo tudi precedeni med ali
cuker kermiti?................... 177
428. Как zabranujemo roje pred xixalami? 177
4sp. Как braoimo roje pred mrazom?**» 277
130. Jeli ne porezavamo rojov tudi vu to-
temi meseci ?.................... 173
431. Keliko meda pk njim lastno v’jesen
odvzeti stnemo ?•«♦•♦♦♦•••••••»• •« 178
432. Se povsodik po totemi naqini zader-ximo? •••♦•«•.................... •«»« 178
433. Jeli se tak qeltia reja ne zgubi?»«»«* 179
434. Kere roje pa pokolemo?» ♦•»••♦••• •• 179
435. Как se pri totemi delizaderxavamo? 180
•436. Ob keremi qasi opravlamo toto delo? 180
437. Je klanje qel tudi dovoleno? ••••••• igo
438. Je ne groznost goveda ino braveta klati ?............................... 181
439. Как to storimo? ••»•♦♦♦♦♦•♦«♦«♦«•<• 18*
xxu
Pit Stran
440. Jeli pa nepojejo laki zedinenji roji veq, как qi bi vu dvema ali treh kosih ostali .......... igi
441. Jeli pa je pri klanji qel ne veksi ha-sek, как pri sedinenji? 182
441. Как zna pri klanji qel piemen obstati ? 182
443. Jeli se skos tote na piemen pusene roje poklani pa dostavijo? ••••••••. 183
444. Как Se to zgodi?»................. 183
445, Kaj pa storijo qelni vubiteli zo brez-qelnimi napunjenimi kosi? ••»«•••• ig4
446. K’ qemi pa oni strexejo? •«•«••••** 184
447. Imamo v’Novembri tudi kaj pri qe-lah opraviti? ......... 184
448. Imamo tudi v’ Decembri kako opra-vilo? ................................ J35
VI. G 1 a V a.
Od dobre' sprave ino stoxitbe z’ me-dоm ino voskom.
449. Jeli znamo porezan med kqasi pre*
dati ino vusrebrati?-»***»»»**»»*»* igfi
450. Zakaj ?.»•«..»-»....•
451. Znamo med, как gapri porezavanji
od qel dobimo, kqasi zohraniti? ♦ ' igd 451. Kaj ali moremo z’medom delati ?•♦ 187 453. Как to opravlamo?»*»»»«*»«.••••♦♦ 187 454. Kaj storimo z’ belimi mednimi po-
gaqami? x87
ххш
Pit . Stran
455. Kaj pi vqinimo z’ostanki? ♦•»«»••• jgg 436. Как to opravlamo?*»»............. 188
457. Dobimo med celo qisti od voska?*» ig8 458. Jeli se vosek po totemi naqini od
meda qisto odloqi? 139
459. Как dugo pustimo lonce z’ medom
vu krusni peqi?»*»»*.....•....... 189
460. Sdimamo drug! naqin medisceduvati? 139 461. Kaj pa delamo z’ arjavim ino qer-
nim medom?»»***..........»•.«,..»•
462. Vu kake sode se zdaj toti isceden
med zohrani?**»................. 190
463. Na kaj imamo obqinski pri iscedu»
vanji meda gledati ?•»•♦♦♦♦»<••»• •« 190 464. Kaj pa storimo z’ostanki ino odvzelki? 191 465, КЛ tfemi pohasnujemo med?»»»»**»» ipi 466. Znamo vsaki med k’hranam jemati? 191 467. Po keremi naqini se to zgodi? 192 4^8- Jelise polek tega nezgubidostameda? 194 469. Jeli se ne zna to na bole kratki na-
qin storiti? • ......... 194
470. Je toti naqin ravno tak dober, как
pervi?...........i............... 195
471. Znamo medi skos pristavo tudi do-
ber duh ino Vkus dati?**»»*»*»»» 195 472. K’qemi panam je medna odteqiua ino voda, s’kero stno noxe ino posodve zmivali?**»»»»*»»*»»»»**»»»»»»**»» 196 473 Kaj je pivni med? •»»♦♦»♦«•♦♦»••♦♦ 196 474. Как se toti pivni med naredi? •••• 196 475. Jeli za to neimamo pripravlenemere? 196 476. Как delamo pivni med 5e dale? •• 197 477. Jeli ne skodi pivni med zdravji? •• 199 478- Vu qemi se razloqi medno vino od
pivaega meda?**»*»»*»»»*»»*»*»*»» 199
XXIV
Pit Stran
479. Как delamo medno vino? •»»•»<*«
480. Как se dela medni ocet? •••••••••« 2oo
481, Kaj pa storimo z’ostanoqimi medni» mi troffinami ?...........got
482. Kda moremo toto delo opravlati?♦« 201
48j. Kero orodje nam je polek tega po-
trebno? •«*•*««•••««*•••»«»«»«•.*• 202
484< Kaka je vojqena preSa? ♦«•«♦••••• 202
485. Jeli se zoajdese vetjspol vosqenihpres? 202
486. Как se pri vosqni presi zaderxavamo ? 202
487. Kaj moremo zdaj pri preai delali?»* 203
488. Kam pa teqe ispresan vosek?»»»»»* 204
489. Moremo pri presanji bitri biti?»»»» 204
490. Как spodobimo ispresan vosek vu kolaqe?..............♦ ..................204
491. K* tjemi nam je vosek? »•♦•••*•»• *• 205
492. Как obernemo vosqeno xuto farbo na belo?»»».............. 205
493. Как plehamo vosek? »♦•.».».».•••• 206
494. Kda se nam vosek naj bolse spleha? ao6
495. Как delama sveqnice ali luqnice is
totega voska? »*»♦♦••♦».»••♦»•»♦•• 206
496. Как delamo vosqene omotke? •••« 206
497. Как si naredimo ocepni ali drevni vosek? 208
498. Как si pripravimo vosek, naj bi z*
njim pohistvo vosqili? »♦»«»«•♦••*• 209
499. Как si pripravimo iz voska dobro qrevelno ino solno vosqilo? •«•»•• 209
5OQ. K’ tjemi pa so gomole, kere si is presani.h vosqenic, trosin ino sa-tovnic natisnemo? ♦«•«»♦•*»•*••••• 210
S’ pisme n cami pokoj. Aodr. Lajkama naslednikoT vu Gradci.
Obraz i. Is treli slamnih svitkov a. b. c. nareden stojeqi koy, как na letnemi skladi stoji.
Obraz 2. Xelezna zapinja, s’kero se slamnr svitki eden na drugega zapinjajo.
Obraz 3. Letni sklad od zadnega strana : a. b. c. d. zgorni okraj, na keremi se slamni svitki znajdejo; e, zadne dverca, kere se na podmetanje, ali pri odroju-vanji odprejo; f, letna lukna vu pred-nemi strani.
Obraz 4. Potisek e. za pomenyavanje ali povekyavanje letne lukne vu letnemi skladi d,
Obraz 5. Is treh slamnih svitkov a, b. c, nareden lexeqi koy, z’ letno lukno vu prednemi pokrivali pri d,
Obraz 6. Xelezen svor, s’kerim se pokri-valhi deski na deseqne sklade privertt? vajo.
A
2
Obraz у. Zaakor, s’ kerim se tak dobro predne pokrivala, vu kerih so letne lukne, как tudi zadne pokrivala na deseqnih skladih zaskerntijejo.
Obraz 8- Kadni strog, a. meh; na njegovo cev b. je is kotline ali kositara skovana kadna herga c. d. zo svojo cevjo e. na-teknena. Tota herga ima dva dela, kera se pri yi g. skoz zarexo spotisnuti ino razno vzeti znata. Vsaki totih dvu de-lov je znqtrah s’prevertanim podnom za ispusanje zraka ino dima oskerblen, как je na posebnemi zgornemi deli h. viditi»
Obraz 9. Is petih slamnih klobas nareden slamni svitek.
Obraz 10. Voseqno toqilo; a. na atiri perste debela, dva solna tfiroka ino pet ali scst trolnov duga klop na Btireh nogah, zadi zo vusajenim preslom b.; na klopi pod izrezanim jarkom xleb c. za odtok voska vu sod d.; vu presli skos pregubleno ino zvertano lukno texilnik e. na moqni igli, druga lukna v’ texilniki pri f 2? vuobe-Benim kuqom g. keri se derxi na leseni sir h.; z’ mnogimi luknicami oskerblen tvorilnik i. s’platenico v* sebi; predi vu texilniki popreqna lukna 7. zo xmekom v’sebi, как ga vu posebnemi obxazi
3 vidimo; vretno I. skoz nagorno texilnk kovo lukno m. vu xmek vlekneno, kero se zo svojimi svoruicami n. vu xmekovih zarexah o, lovi ; p. drog skoz vreteno za gor- ino dolgonenje texilnika; predi v klopi ckrogla lukna r. vu kero je skoz odpertek s. vretenov glaviq s. z’robasto zaglozdo z. ino dvema klinoma ar. za-delan.
РПЕЙШОЧЕ PIT A NJ A.
i. Vu i[etni obstoji yelna reja?
Vu strexbi ino reditbi ijel, naj bi se od njih, keliko mogoqno , veliki prid ino hasek dobivat ino qloveka veseluval.
2. Kakiprid ino haseknam dava yelna reja ?
Zvun mladih rojov vsako leto qisti pridobiqek meda ino voska.
3. Je toti pridobii[ek iinc^titen ?
Jako imeniten. Potem как imamo dosta ali malo rojov, ino qi ravnamo qelno rejo s’ potrebnim prigledom razumno ino skerb-no, nam ona spravi vsako leto po 10, 20, 30, 40, ino se veq zlatov qistega prido-biqka tak, da jo spoznamo za naj bolso req dexelskega gospodarstva.
A 2.
4
4. Je toti pridobiyek vsako leto ediiaki?
Ne! zmes so tudi boxne leta, vu kerih si qele viae svoje potrebe do perve medne nosnje pridoqega protiletja nikaj ne nano-sijo. So pa take boxne leta le malokda ino nikoli ne tak boxne, da nam qele ne bi naj menje z’ voskom nekaterega dobiqka spravile.
5. Vu yemi pa ima tota mnogoterost svoj zrok ?
Vu rodnosti ino nerodnosti letin, ino qelam prijetnega ino neprijetnega vremena. 6. Kake leta so za yelno rejo naj prid-neve?
Take, vu kerih je zima ne preostra, ne preduga, protiletje toplo, tihotno, ino leto ne prevroqo ino susno: qi vu proti-letji ne pihajo silni vetri, keri qele v’ le-tanji zaderxavajo ali v’domo-letenji is pase na zemlo meqejo $ qi so protiletne noqi tople, skos kaj se plodenje jako lehkoti ino medne srage vu cvetji nastanejo; qi je vreme ne presusno, temoq zmes mokro, naj paya ne mine prehitro: qi se gostokrat rodne grumske vremena nagodijo, qi pridejo list-ne vu8i, ino medna rosa, qi sad obrodi, ino v’ jesen hajdina popuno ocvete.
7. Kake leta so yelni reji kvarne?
5
Merzle, suyne ino mokre leta. Kajti qi je zima preterda ino preduga, te se dosta qel zgubi, plodni nasad se zamudi ino za-stavi; qele morejo predugo znotrah sedeti ino se ne moxejo snaxiti; nastane piesen, kera pokvari zrak ino qelam bolezni, po-sebno pa grixo naqini. 4i je protiletje ostro ino leto sneno, te se rte porodi vu cvetji med, qele morejo za tega volo trote po-klati, ino se ne rojijo. Blizo ravno tak se zgodi, qi je leto premokro, skos kaj se qele od vunletanja zaderxavajo, ali skoz goste velike v’ do'mo-letenji is paye na zemlo pobijejo. 3e bole hudo je za nje, qi toqa njihovo раво pobije ino ne imajo od nikod se xiveti.
8. So za i/el/io rejo vsi kraji ednabo dobri?
Ne! Sicer je nieden stran ne tak ne--roden, da ne bi v’ njemi zelinje, zasadinje, germovje ino drevje taslo, is kerega rox ino cvetov qele svoj med brati znajo; le pa so neki strani s’ takim rastlinjom boga-tesi, zato za qele bol«i, как drugi.
9. Keri so toti strani?
Poglavno vsi tisti, kde ludje marno delajo , kde je skerb za drevno ino njivno pobolyavanje, kde rase veliko repiva, haj-dlne, rudeqe ino bele detele, ino drugo
A 3
6
kermno ze'linje* так, grahor, janex, mustada, vertno rastlinje vsakoterega ploda, posunq-nice, slezi, ino xiruge ierxne rastline; tudi strani, kde se -najde smreqje ino jalovje, vu kerih je dosta riideqih ino qernih jaga<k ali kde se znajde jnnogo xilavega ino kerh-kega verbja, ribeza, .kupinja ino terninja; ravno tak tudi lepo cveteqi travniki, lipovo ino kostanjovo drevje; vu vsih takih stra-nih se ravna qelna reja na naj obrodnesi hasek.
10. Keri strani so qelni rejl 'iieprijetni?
Vsi tisti, keri is suhih* nerodnih pese-qin ohstojijo, ali'tak visoko lexijo, da vi-her od vsakod na nje ргакх; ednako tudi, •kde so velike jezere ino. siroke tekoqe vo-de, v’kere qele, vu prekletenji otrudene, ali skoz veter pobite, padnejo.
11. So -qele v marlivosti med sobo ednake?„
Ne! Ene so bole marlive, как druge.
Ene preveno leqejo ino nosijoa druge pa rade sedijo ino ne delajo.
12. Odkodpride nedelavnost nekih qel?
Od prepunega кока ali sklada s’ po-gaqami ino medom; veqkrat pa tudi xe iz naravi.
ДЯ» EaA* se toti nedelavnosti odpomdga?
7
Skos podrezavanje ino podlaganje, ino tudi skos presadenje nemarnih qel med delavne.
14. Treba na yelno rejo velike zatrosbe?
Potrebna zatro«ba na qelno rejo je celo mala, ino se istegne naj berxej le na pervo nalogo, t. j. na kuplenje rojov, na postavlenje qelinjaka, ino na spravo nekaterega potiebnega orodja» Alipa vse to se nam skoz veselje is qel bogato plaqa.
15. Vu i[emi pa obstojt toto veselje?
Vu vxitki, kerega skoz gled ino pre-mislavanje v’ naravi ino gospodarstvi totili qudovitnih stvari najdemo. V’ednemi qe-linstvi se zedinijo tak mnoge imenitnosti, как jih pri niedni drugi stvarini ne najdemo» Zotovarsenost na edino misel ino volo, kera celo zoserqno med vsim qelinstvom gospoduje, htbezen k’ matici, pogodba na ednakost v*njihovih opravilah, njihova de-lavnost ino neotrudena marlivost, njihova skerb za naj lepso red ino snago, njihova sprava ino zohranlivost, njihova zmoxilost, s’kero se branijo ino svojo lastvo zderxa-vajo, ino ye pred vsim drngim posebno njihovo iskustno delo nas popunoma pre-maga, se nad njimi qudivati, ino keliko veq mi nje gledamo ino prcmislavamo, te-
A 4
8
Jiko bole se паза paznost na nje ravna, ino povzdigava celo пазо serce na veliko qast mudrega stvoritela.
16. Kaj je potrebno na pridno i[elno rejo?
Dobro poznanje qel, njihove naravi ino xivne yege, tudi vedenje vsega tega, kaj je njim pridno ino kvarno, zadniq po-puno znanstvo naqina, как so oskcrbuvati, ino potrebna hitrost v’navadi roqnih opra-vil z’ njimi.
17. Как si toto vednost spravimo ?
Skos podvuk ino skusenje, z’obojnim vkup.
18- Ka keliko gldv toti navuk raspadne?
Na 3e.st. One so :
Perva: Od naravi ino xivne sege qel.
Druga: Od qeinih stain's ino nekega za qelno rejo potrebnega orodjab
Tretja: Od priqetka ino primerjene spo-redi dobre qelne reje.
ZTterta: Od pomnoxavanja qel.
Peta: Od strexbe ino redilbe qel v’ raz-liqnili letoih qasih.
STesta: Od dobre sprave ino storitbe z’ medom ino voskom.
IL © a A V &
Od naravi ino xivnc jcge цё1.
19. filed keri piemen stvari slisijo yele ?
Med insekte, ali tak imenuvane vu-kotfne xixale, t. j. med take stvari, kere imajo kres svoj xivot vureze ali okroxe, v’kerih ga znajo gibati, isteguvati ino vu-kraquvati. Zosebno se i[ele, stejejo med muhji plod.
2o. So vse i[ele ednega roda ?
Ne! znajde se jih veq rodov, n. p. kosmati qmeli, cvetne qele, zidne qele. Mi pa govorimo le od mednih qel.
21. Kde najdemo medne це1е?
Vu jiremi naravnemi stani v* logih, kde vu votlih drevah, kamenih raspokah ino podzemelskih luknah siovarsene svojo gospodarstvo ravnajo, ino se zato divje qele imenujejo»
A 5
ю
-22. So one drugega roda} как паче do-may e yele ?
Ne’ One so le nekaj menye, bole qerne ino svetleye, ino da so sebi samim poddane, zato zlostneye pa proti tern tudi bole xive ino marlive. Od spoqetka so tudi паве domaqe qele bile divje, ino vsaki roj, keri odletl ino se qloveqjemi prigledi od-vzeme, se pa odlvi.
33. Keliko i[el pa. xivi v' ednemi tovantvi?
To je daleq razliqno, ino se skaxe po mnogoterih obstojnostah mnogotoro. Znaj-dejo se roji, kerih broj se na 50 do 60000 qel doyteti zna; proti tem pa so drugi, keri se le blizo na 8 —10000 qel znesejo. 24* Как se Zfl(i yclna brojnost zvediti ?
Skoz vaganje ogrebanih rojov. Skoro vseli vaga 100 qel 1 lot. Na 1 funt slisi zato 3200 qel. 4i ali roj bres posodbe (tare) vaga 4 funte, te ima taki roj 12300 qel vu sebi.
25. Как je yelno truplo sporedeno ?
Ono obstoji is treh imenitnih delov, toti so: 1. glava, 2. opersje, ino 3. zadek. Oni so skoz vurezke razloqeni, ino le skoz drovniqke cevke ali privodke med sobo sklenjeni, ino od zvunah z’mnogimi kos-minkami obrayeni. Vsaki totih imenitnih
delov ima mnogotere vude. Na glavi vi-dimo ralec, vjedilo, jezik, oqt ino qutne rogelce; na opersji noge ino peroti; ino na zadki uest okroxkov ino atiri luske. Zno-terni deli so: mozek, Xelodec s’ qrevami, pluqa, spolniceino xalec z’jadnim mehom. 26. So vse yele ednega roja.na spodobi. ino tell med sobo ednake?
Ne! temoq znajde seined njimi vidna razliqnost.
27. Kelikotero yet preblva v* ednemi roji?
Vu popuno zdravemi roji prebiva troje qe]a 1. matlca, 2. delavne qele, ino 3. troti.
28. Kaj je matlca?
Ona je mati vsih v’ednemi zdravemi roji stanuvajoqih qel. Na njenemi xivlenji, nazoqnobitji ino zdravji se zderxi dober stan enega celega qelestva. 4i ona bode bolena ali nerodna, ali se cel6 zgubi, te pride vse vu nered, delo kqasi henja, vso qelestvo zapadne v’ nemoxlivost, nesnaga v* qelniki se prevzeme, naredijo se qervi, ino vso qelestvo — qi se mu hitro pa ma-tica ne spravi — se pokonqa. Как dugo pa je matica xiva ino zdrava, gospoduje zojedinost, red, xivlenje ino marlivost med qelestvom, ino vso qelinstvo se znajde vu dobremi stani.
A 6
12
sp. Jeli matica ne imd xe vei{ inien?
Ima. Ludje so nekda mislili, da je ona sama (qelak) moxka qela v’ roji, ino njo zato vajvoda, krala, cara imenuvali. Od keliko qasa pa znamo, da je ona le xen-skega spola, se ji je od nekih htelo davati ime vajvodica, kralica, carica* alipa naj pravej jo imenujemo matico.
30. Kake spodobe je matica ?
Na zvunenjemi teli ima ona vse z’ delavnimi qelami ednako, alipa vsi samotni deli so veksi ino lepse podobe; telni za-dek je bole dugi ino pritfpiqen, ino ona ga, как hitro je plodna vqinjena, za sobo vleqe. Noge so dugse, tak da na njih med ovimi qelami veliqestno hodi; njena farba je xuqkasta, blizo zlatosvetla, pri nekih tudi arjavkasta; ralec je nekaj kraqebi, как pri delavnih qelah, ino zgorni telni del je veqkrat temno arjavi, veqkrat qern-kasti. One vse so ne edne velikote; kajti ene med njimi se skaxejo celo zosebtio ve-like; alipa vse so vidno vckse, как de-lavne qele. Is popisanja ino obrazenja pa se ne navuqimo matice prav poznati, te-moq moremo jo xivo viditi ino pregledatt, qi jb sli&no poznati hoqemo.
13
21. Skos kaj sc razloqi matica od delavnih qel 1
Skos popuno dorabenje svojih spolnic, zosebno zajajqnic.
32. Is qega obstojljo zajajqnice?
One obstojijo iz dvu zvezkov, vsaki zvezek iz mnogih posodviqic. Vsaki zve-zek ima cevko. Obe cevki se zedinita vu zovkupni dovodek — lexni kanal ali lexno qrevo. V’ onih posodviqicah se zaplodijo ali dovodijo jajea. Как dugo je matica se neoplodena , ali qi je od lexnega qasa se daleq, se vidijo tote posodviqice, как na-motek preje, ali как zviqek zonaloxenih niti, kere so tak tenke, как nit od xidnega qerva. Ob qasi jajqnega lexenja pa so tote posodviqice narasene ino z’ nedostetlivo mnoxino jajc napunjene, kere preveno vek-se bivajo, keliko blixe cevkam pridejo, is kerih se vu lexni dovodek spravijo ino se odcod vu lexnice nasadijo.
53. Jeli matica tudi ima xalec ?
Ima ga! le je on splantani ino bole dugi, ino drobnebi, как pri delavnih qe-lah; alipa ona ga le v’ naj vekgi sili vze-me na pomoq, posebno v’boji zo svojimi zopertnicami, zato jo brezi bojanja, da bi nas piqila} v’ roke vzeti znamo.
A7
14
34- yemi je matlca ?
Njena predna duxnost je zaplodtivanje; ona izlexe zato vu protiletji ino po leti ninoge jezera jajc, tak dobro za delavne xjele, как tudi za trote; proti tem pa je ona vsim drugim opravilam odvzeta. Ino da je ona, liki sklepni kamen celega це-linstva, zato imajo це!е nedoreqlivo lube-zen do nje, tak da rade za njo xivlenje sporotp'jo.
35. Как dago xivl matlca?
S’ popnno stanovitnostjo se to ne da povedati. Eni mislijo, da ona svojo xivlenje nikaj vise, как delavne t|ele, ne spravi, kaj se po naj novesih vupametvzetjah od enega leta dosta vise ne izide. Drugi pa, как n. p. qelar Bpicnar, dokaxujejo, da ona zna starost na sedem ino se vet] let doxi-veti. Alipa to je, po naravi insektov skle-nom, neverjetno. Pazen ino vere vreden priglednik nam je zmes poterdil, da je ma-tica, kera je skos svojo telovnost jako zo* sebna bila, po drugemi raji ogrebana, xe pri pervemi dvakrat, t. j. skoz dve leti se dala viditi. Is tega se sklene, da matica xivlenje celo na tri leta spraviti zna, kaj se na zderxanje qelinstva tudi zdi biti po-trebno.
13
Зб. Kaj so -delavne yele ?
One so naj mense, pa naj brojnateyega stana v’roji, kere vse dela opravlajo, med ino vosek nosijo, prebivalise snaxijo, vodo ino druge reqi donazrajo, plod s’ kermno ka&o oskerbuvajo ino za slobodnost qelnika straxajo.
37. Kake spodobz so delavne yele?
Is celega ravno take, как matica, le je njihova zrast dosta mensa, alipa vsi nji-hovi vudi so na njihov delavni stan pri-memo sporedeni. Zo svojim jedilom, kero is klesi obstoji, kerih zobci ne stojijo le ravno eden na ovega, temoq tudi skrixo-ma edcn krez ovega grejo, ino med sobo, qi se zaklepnejo, votlino naredino, zgriza-vajo skalje ino druge neravnote v'qelniki; zo svojim ralcom, keri se seteci spodobi ino med dvema vteknicama teqi, najimlejo one medno mezgo is cvetnega oserqja, ino jo prinavajo z’ njim do poxiraka; ino zo svojimi nogami si nabasavajo cvetni prah ino se oblagajo z’ njim tak, da se gosto-krat poqivati morejo prejdoq, как do svo* jega prebivalisa pridejo.
38. Keliko kosti imdjo delavne yele?
Seat. One se znajdejo na spodnemi strani opersja ino imajo skup stiri imenitne
16
vngibke, kerih na) spodneai, maliqke Miri krempliqe ima, s’ kerimi se derxati, edna na ovo vdsiti ino tak imenuvau grozd na-rediti znajo Dvc naj prednevi nogici jim strexeta namesto rok* Z’njima lovijo cvetni prah, ino ga donaaajo z’ naj blixnebim pa-rom nogic na birjo bedro zadnih nogic, kero se lopaqka imenuje. Tota lopai[ka je okoli sebe z’ mnogimi kosminkaini оЬгаьепа, kere k’tern strexejo , .da se nabasan cvetni prah na nje derxi. Pri matici je tota lopaqka xmetno viditi ino tudi ne s’ tak mnogitn kosminjiqom оЬгаьепа,
39. Keliko peroti imajo delavne yele?
Ravno teliko, как matica, najmreq stiri. One se najdejo na straiii opersja, ino lexijo liki edna krez ovo, le so zgorne dugse ino bole siroke, как spodne. One so vkrix spletene ino z’ iiekimi xilami pre-rasene.
40. Л* yemi strexeta njim yutna rogelca^ predi na glavi med oymi?
Brez dvoja sta ona qutna orodka na glatanje ino berx tudi na vohanje. One nju znajo istegnuti ino vukraqiti ino z’ vugibki na vse strane gibati. Skoz nju spoznajo one vsako zraqno premenenje ino istegu-jejo nju pri vsih najdenih reqah naprej;
V na podiskavanje. Ona se zato imenujeta qutka rogelca.
41. Kaka je drobovina delavnih yel?
Sperviq je poxirak v’ pamet vzeti, keri se zgorah na gobci zaqne, skoz opersje gre ino se v’ zadnemi teli v’enemi mehi dokonqa. Toti meh, keri sladke mezge iz rox dobiva, se imenuje medni xelodec. Is totega meha ide kratki dovodek v’ drugi meh, keri je dobil ime, voseqni xelodec; kajti mislili so neki qelari, da se v* njemi vosek, kerega qele v’ tenqkih gibicah skoz okroxke zadnega tela ispotujejo, pripravla; vidi pa se on le za prexivanje potreben biti. Na obema stranoma lexijo pluqni mehi, keri so na stiri cevi na zvunaj oddelani: Nixe spod Jexi xalec ino jadni meh.
42. № i[emi jim strexe xalec?
Brez dvoja jim je on na branbo, ako ravno vsaka qela, qi je koga z’ njim pi-qila, more vumreti zato, da xalec, keri ima protivne krempliqe, po zbodnenji ostane teqati ino nekaj qelnih qrev odterga, qi ga qela nazaj potegnuti hoqe,
43. Odkod pa pride da i[elni xalec tak obyutlivo boleytno nai[ini?
Od jada, keri se iz jadwega meha, na konci xalca, skoz njegovo vustnico v’rano izleje.
18
44* Л toti jad ykodlivi ?
Njegova skodlivost je ne pri vsih lu-deh ednaka. Nekim naredi pomislivo bole-qino, otok, xgalino ino tresliko; pri dru-gth pa toti vqinki hitro preminejo. Znaj-dejo pa se tudi prigodi, kde je roj vu svoji jadnosti ludf ino konje vumoriL 45. Kakepomoyi imamoproti yelnemi jadi ?
Naj hitrej nam pomaga oli, pomazan na ratio; on zabrani otok, ino xgalino; zvun tega med, scalnica, merzla voda, hladna zemla, tudi qela, kera nas je pi-qila, qi jo na rano razdruznemo ino rano z’ njo glodamo.
46. Kcrega spola so delavne yele ?
One so lastno xenskega spola.
47. Как se to da zvediti?
Skoz razrezanje qel; kajti najdemo v’ njih zajajqnico, kera pa. je ne popuno do-raaena.
48» Lexejo delavne yele tudi jajca, как matica ?
Как dugo je roj zdrav, t. j. rodno matico ima, tak dugo ne lexejo one jajc; kajti kelika nered li ne bi vu qelinstvi postala, qi bi se vse delavne qele zo zaplo-duvanjom pasqiti htele; qi pa je matica zgublena, ali nerodna , te se zbudi v’ ne-
*9 kill delavnih qelah. pojatnost na zaplodu-vanje, one se zato zospolijo z* nektmi vu qelniki prebivajoqimi qelaki; ino lexejo jaj-ca^ialipa is totih jajc se sami troti nalexe-jorjiizato neki misjijo da se troti od rod-nih delavnih iqel plodijo, ino za tega volo nje trdtnice (trotne matere) imenujejo.
49. Kaj je lastna duxnost delavnih yet?
Njihove dela so veliko razliqne.
50. V* qemi obstojijo njihove dela ?
Njihpve dela so veliko razliqne. Ene snaxijo is qelnika vso nesnago, iznayajo mertve qele, vu zjedih zaplodene qerve qelnih molov, ino v*lexnicah oterden qelni krnh; druge zamaxujejo raspoke ino male odpore vu qelniki; neke delajo lexnice; pa druge pripravlajo qelni kruh ino kermno kayo za plod, ye pa neke kenni;o plod, ali ga s’pokrivalom zadelavajo. Ene leqejo vun ino pobirajo v’roxah ino cvetih drevja ino zelinja med ino cvetni prah, ali prina-yajo zamaxo is topolja, koslanjovja, smreq-ja, ali vodo is potokov ino gnojiynic. Z* edno besedo, one vse so brez henjanja delavne od jutra noter do veqera, ino vse njiho.ve dela se ravnajo na zderxavanje ino dober stan celega qelinstva.
20
51. dugo xivljo delavne yele?
Po skusenji smo presvedoqeni, da ne xivijo dugo prek enega leta. Mnoge se skoz vtiqe ino druge stvari pojejo, mnoge preidejo v’ dexovji, mrazi ino viherih; zmes tega pa se njihova zguba v’ dobrih letnih qasih preV’eno znoviq dostavala. Od tega pride, da dober roj 58 ino Be veq let star biti zna.
52. Kaj so troti?
Oni storijo tretji stan qel v’roji, ino se od enih tudi trnbci, qelaki, qelni mo-xaki, lexaki, imenujejo.
55. Kake spodobe so troti?
Oni so dosta vekyi, blizo dvakrat te-]iki, как delavne qele. Vse na njih je ne-skladneso, как pa na delavnih qelah; gla-va je veksa ino bole okrogla, ralec kra-qe&i, zadek debelebi ino priseqen, kosti neokosmaqene, ino le znotrah z’ malimi rudeqkastimi kosminkami obrasene; na zad-nih nogah ne imajo lopaqic, zato tudi cvet-nega praha nositi ne moxejo.
54. Imajo troti tudi xalec, как delavne yele ?
Ne! totega jim je narav zarekla. Mi nje zato znamo bres skerbi, ki bi nas pi-qili, v’roke vzeti. 4i pa nje na zadki stis-
3 I
kavamo, prideta dva mala rogelca na svetlo, kera imamo za pridelka njihoyega zaploduvanskega orodja.
55. Ker eg a spola so troti?
Obqinski nje imenujemo moxake, t. j. moxkega spola qele. Sicer so neki qelari njihov spol obdvojuvali, ino nje za bres-spolnike imeli, alipa oni ne imajo nikakega svedoqtva za toto ovadluvanje.
56. Kera pa je njihova duxnost ?
Tota se je ne popuno znana. Eni so mislili, da oni lexno opravilo oskerbuvati morejo, ino nje zato lexne qele ali lexake imenuvali. Drugi so nje imeli za vodonosi-tele, neki pa so njim vso opravilno duxnost odrekli ino nje imeli za gerde odrod-ke ino nepridne lakotnike. Alipa -qi so oni, как se xmetno tajiti da, moxkega spola, te jim sliai oploduvanje matice, ino tota duxnost se vidi njihova predna biti, qi ravno se oni polek tega druge opravila imeti znajo. Teliko pa nam je po resnici znano, ki qelinstvo se le te vidlivo na do-ber stan prihaja, kda trote roditi zaqne, ali qi se oni v’ roji prikaxujejo.
£7. Как veliki je broj trotov v9 enemi roji?
Celo gotovo se to ne da povedati ino visf od veq obstojnosti, n. p. od rodnosti
22
matfee, od brojnosti qelestva ino od do-brih pay. Jzreklo pa se je le, da se vu zdravetni roji med 15000 qelami znajdc 300 trotov, ino vu brojnateyih qelnikih je njihov broj naravno ье imenitnesi ino se zna na 800 deleted»
58. Izletavajo troti vsaki den ravno tak marno, как delavne i[ele?
Ne 1 kajti oni so xe iz naravi lenivi, ino merzlokervni ino lubijo toploto, zato izletavajo le po toplih dnevih, ob poldnev-nih vurah, ino poznej pri sunqnemi xarL
59. Как dugo xivijo troti?
Dugava njihovega xivlenja se doteqe naj vise na «est mesecov, dostakrat je ona se silno kraqeya; kajti qi hudo vreme pride ino se paye odvzemejo, te so oni veqkrat xe vu Maji pa odverxeni; qi pa se pase znoviq pobolyajo, te se pa tudi novi troti izlexejo. Naj berxej pa se oni po rojnemi qasi ino qi se pase dokonqajo, v* Augusti ino Septembri od qel prexenejo ino za-kolejo.
60. Zakaj pa storijo це1е to ?
Brez dvoja zato, da so njihove opra-Vila zdaj ne veq potrebne , ino da bi oni ovaqi qelinstvi le na texkoto bili; kajti eden trot pojej veq, как dve delavni qeli*
23
Tote so zato na zderxanje celega roja skerbne ino skaxejo pri njihovem pregan-janji ino klanji tako groznost, ki celd jajca ino zadelan plod iz lexnic potergajo.
61. Jeli celd niednega trota ne pustljo xiveti?
V’ nekih rojih si qele xe tudi edine trote skoz zimo zderxijo; kajti najdemo nje veqkrat v’ Januari, kde se je ne bil plod vusadjen, ino kde je matica bih po-puno zdrava, ino roj celd dober, Alipa teliko je re.sen, da so roji, keri.se v’ Ok-tobri trote terpijo, po vodbi brez matice.
62. Как pa se godc plodenje 'qel?
4i je mafica od qelakov plodna vqin« jena, te nalexe k’ zaqetki protiletja, naj berxej xe vu Februari jajca tak dobro za delavne qele, как tudi za trote, one vu male, tote vu velike lexnice, Njena narav-nost ji xe povej, kake jajca bode nalegla, zato se ona v’ ogledi na lexnice nikoli ne prestdpi. Iz vsakega takega jajca se iskota vu stireh dnevih qervek, keri od qel s’ kermno ka«o oskerblen ino v’ potrebni to-ploti zderxan, noter do sedmega dneva tak daleq prirase, ki poden v’ lexnici na-puni, ino popun okroxaj spodobi, kajti se 1’ glavo ino repoyim konqkom dot/qe.
24
Как hitro je tak daleq prirasel, se istegne v* lexnici na ravnoto , qele pa se ga prevend oskerbujejo s’ potrebno kermno kaso, ino zadelajo lexnico s’ pokrivalom. Vu totemi zadelanemi stani naprede qervek arja-vo-rudeqkasto koxico okoli sebe, vu keri se zmes stirnajst dnevov na popuno qelo preoberne. Po preteqenji totega qasa od-grize ona pokrivalo na lexnici okoli ino okoli, ino pride, liki is svojega groba vun. Zraven qasa se nabereio neke qele okoli nje, kere jo osnaxijo, ji nekaj meda dajo, ino jb vu svojo qelestvo vzemejo. Xe drugi den leti ona vun, ino opravla vse dela drugih qel.
63. Jeli se tudi troti ravno tak narodijo?
Tudi’ Je nalexe matica svoje jajca za trote vu zosebne za nje pripravlene vekse lexnice.
64. ЛИ kdo pd nalexe jajca za matice ?
Matice se iz ravno onih jajc narodijo, is kerih se vu malih lexnicah delavne qele nalexejo.
65. Как pd se to godi?
Kda Ы se matica poroditi mogla, te naredijo qele za tako jajce nekaj vekeo lexnico, kera preci moqne, okrogle stene ima, ino na strani pogaq ali vosqin, liki xe-
xelodna luyfnka dol visi, tak da je njeno pokrivalo pod se obernjeno, tudi se она z’ veq ino daleq bolyo kermno kayo, как delavne qele, oskerbuje. Toti obe obstoj-nosti storita, da se iz jajca delavne qele narodi matica.
66. Skos kaj se riant to dokdxe ?
Skos to , da is pridelka pogaqe , vu keri se znajdejo jajca za delavne qele ino qerveke ki ye so ne tri dneve stari, qele tudi eno ali veq matic izlexejo, kaj nam je skoz jezerotere skuyenosti dokazano.
67. Is tfega obstoji kermna к as a?
Ona je na mero po starosti qervekov jako razllqna. Perva, kero qervek dobi, je bela ino ima malo duha. Eni mislijo, da jo troti vu svojemi teli pripravlajo, kajti oni, qi nje na zadki stiskavamo, tako be-lavo mezgo od sebe dajo , kero qele hitro polixejo. Keliko stareyi pa qervek biva, te-liko veq kermna кава dial po medi ino dobiva xuqkasto farbo, ino ye itak bole sladko diyi ona kratko pred zadelanjom lexnic, nadobi zadniq zelenkasto-xuto farbo ino kiselnato sladki duh. Naj veq sladkosti pa ima le matiqna kermna kaya. Blizo vsi qelari mislijo, da se kermna kaya skos qele iz meda cvetne moke, vode ino gnojiynice
В
я <5
pripravla, kajti vse tote reqi se od qel spo-birajo.
6^. Je med, kerega yele is cvetja nosijo, xe popuno pripravlen'l
Ne! sladka tekoqa req, kero qele pri svojemi domo pridenji is pas hitro v’ lex-nice spravijo, ye ima dosta vodenih delov v’ sebi, zato toti vodeni deli pri preober-nenji pogaq ali voyqin lehko vun teqejo. Za tega volo se ona more ye tudi od to-tih delov izloqiti, ino to se zgodi skos qele v’ noqi ali pri dexovnemi vremeni, kda ne moxejo vun letati. Najmreq, one toti med pa poxirajo ino ga dajo, kda je vu njihovemi xelodci ogosten ino is vsih drugih delov izloqen storjen, skoz svoje vusta pa vu lexnice nazaj, kere nato zadelajo.
69. Nosij'o yele tudi vosek is cvetja?
To so qelari dugo mislili, alipa je do-kazano, da ga iz meda vu svojemi teli pripravlajo ino vu naj tenylh gibicah med okroxki is svojega zadnega tela ispotujejo, s’ kerega se njim skoz druge qele odnaya ino za pogaqno ali satovno delo jemle.
70. 1C yemi pa strexe cvetna тока, kero yele tak gosto na svojih zadnih nogah noter nosijo ?
Tote tak imenuvane troyinke se od qel v* lexnice nosijo, se od njih z’medom pre-
*7 mesijo ino zmeyajo, potem pa se tjelnem plodi za kermo davajo. 4ele pa toto kermo tudi same morejo jesti, naj ispotuvanje voska pobolyavajo, zato se tota zmes ime-nuje qelni kruh. Totih troyink one jako» dosta nanosijo rioter, ino vu lexnice zohra-nujejo. Mi najdemo posebno vu brezmatiq-nih rojih cele pogaqe z’ njimi napunjene^ Vu protiletji nosijo qele nje celo oterdene pi vun.
71. Kaj je це1ат se vey potrebno k' nji-hovim delam ?
Zamaxa ali zavoyqina tudi zadelavina po imeni. One jo nosijo is popovja divjih kostanjov, topolja ino drugega drevja,
72. К* цепи je це1ат zamaxa?
One zadelavajo z’njo raspoke ino od-pore vu svojih prebivaliyah, tudi pa spo-ipnjajo z’njo svojo pogaqno delo, naj mu potrebno derxeqost dajo,
73. Is це§а obstoji toto ро^ацпо 'delo ?
Iz malih ino velikih lexnic, kere-edno na ovo vredujejo, ino na dvoje, edno proti drugi tak napravijo, da one le eden zo-vukupni pod imajo. Tudi nastranske stene so zovukupne. Tote lexnice naredijo med sobo lepo zdelane pogaqe, ali satovnice v* okrogli spodobi, ino se imenujejo tudi В 2
28 okroxnice, vosqenice, plate, trosenice. 4i so lexnice s’plodom napunjene, te nje ime-nujemo plodne pogaqe, ali plodne satov-nice, proti tem pa, qi je v’lexnicah med, Jim damo ime, medne pogaqe, ali medne satovnice. Vse vkup se imenuje tudi sa-tovje ali trosinje.
74. Как so tote pogaqe sporedene?
Najdemo nje na mnogotere strane spo-redene. Neki roji nje delajo od predi ali od letne lukne ravno proti zadi, tak da qi lexeqi sklad zadi odpremo, med pogaqe vlditi, njihor broj presteti, ino stan roja, njegovo moq ino zalogo xe preci pregle-dati ino rassoditi znamo. Toto sego , pogaqe delati, imenujemo merzlo pogaqno delo, kajti zrak, qi skoz lukno noter pride, lehko med vsimi pogaqami skos pihati zna. Drugi roji pa delajo svoje pogaqe od ed-nega strana do drugega ravno proti letni lukni, ino to se veil topic pogaqno delo, kajti se skoz letno lukno pridoqi zrak od ravno proti stojeqih pogaq odderxava, ino zato qele za njimi bole toplo sedijo. Ke drugi roji pa se vu svojemi pogaqnemi deli premenjavajo, ino idejo od merzlega na toplo pogaqno delo prek, ino to se imenuje zmesano pogaqno delo. Roji tote eege so navadno naj marneei,
29
7Kero bogayno delo je naj bolyo?
Spoznava se od qelarov — saj pri Je-xeqih skladih — obqinski le merzlo po-gaqno delo za naj bolso, da se qele pri porezavanji lexej dajo strahuvati. Pri tople-mi pogaqnemi deli se skrijejo qele, da dim ne zmoxe zadosta noter do njih priti, za pogaqami, skos kaj se porezavanje veq ali menje xmetno da opravlati.
76. Как so lexnice napravlene^ vunvzetjom matiqnih lexnic, so one vse sestovoglaste spodobe, ino po edni meri tak lepo v* red napravlene, ki nieden iskustnik tote primerjenosti vu njih, nasle-duvati ne zmoxe. Vsaka stoji zo eestimi drugimi lexnicami skoz nastranske stene, ino s' tremi protistojeqimi skos pod, zotovar-eena, kajti pod vsake lexnice se skoz spo-dek nastranskih sten treh proti stojeqih lexnic podpira. Tota delna sega da lexni-cam jako terdost. Krajci na odporkih lexnic so nekaj debelesi. Lexnice so velikoti qel celo primerjene. Vse lexnice za trote ino delavne qele imajo nekaj ekrilno visek stojeqi lexaj, naj vu njih prirasuvajoqi xjer-veki, kda se istegujejo, z’ glavo nekaj na-gorno lexijo, ino naj med, kda se z’njim napunjavajo, ne zmoxe istekati. Kda so xe napunjene, se s’pokrivalom zadelajo.
3«
77. Како farbo imajo tote pogdye ?
Operviq so izvekyega bele, ino na) veq se jim farba dava od is kerih qele med nosijo. Od repisovega ino lipo-vega cvetja so pogaqe lepo bele, od rudeqe detele cvetja dobijo arjavo farbo. Para, kero qele vu skladi delajo, pa preoberne lepo farbo, ino jo arjavi ino qemi s’pridoqo starostjo tak, da so dvuletne pogaqe celo qerne viditi, posebno naj visese vu stoje-qih skladih.
78. Se znajdejo tudi krulave yele?
Znajdejo se. Zdrav roj pa, njih ne ter-pi, temoq nje odverxe, как hitro pogublene iz lexnic pridejo, zato da navadnih del ne bi zmogle opravlati, kajti vse je pri njih na de-lavnost ino zderxanje celega roja zraqunjeno.
7p. Vumirajo tudi ?/eZe vu skladi?
Tudi, ino sicer vu vsakemi letnemi qasi, zdela od starosti ino tudi na doble-nih ranah — qi so pri piqenji xalec zgu-bile — zdela od bolezni ino od mraza v’ zimi. Hitro pa se vse mertve skoz delavne qele, kere snago vise vsega lubijo, iz ro-jov spravlajo. V’ zaqetki protiletja, kde se njih naj veq mertvih vu skladi znajde tak da z* njimi eno ali veq peeiq napuniti znamo, jim moremo na pomoq priti ino nji-ikove prebivalisa s’podmetanjom snaxiti.
аж> © ж a v д<
Od qcinib s t a n i x ino nekega za qelno rejo potrebnega orodja.
8o. So zohran.be, kere yelam. za stanisa davamo, vse ednega spola?
Ne! one so jako razliqne, zdela v’ogledi na req, da so zdaj iz lesa, zdaj is slame naredjeni, zdela v’ ogledi spodobe, zdela v’ogledi postave, kero jim davamo; zato tudi razliqne imena imajo, najmreq: leseni qelniki, ali leseni qelni skladi, lesene qelne omare, desnate qelne truge, ali blajnate qelne skrinje, dogaste qelne pute, ali do-gasti qelni puqeli, votli bedni, ali votlaki; slamniki, ali slamni qelniki, slamni qelni koei, slamni qelni oglavniki i. t. v. Poglav-no nje vse imenujemo po njihovi stoje-qosti ali lexeqosti stojeqeino lexeqe qelnike.
gi. Kere imenujemo stojci/e yelnike?
Tiste, keri primerno s’ celim qelnikom naj mensi spodnik ino od njei<a svojo iste* в 5
З2
goto proti viski ino globoti imajo. Tu sem alisijo votlaki, deseqni qelniki, stojeqi skladi, ino slamni oglavniki.
8'2. Kerepa. imenujemo lexeqe qelnike ?
Tiste, keri imajo ravno preqno, ali ravnovagno lexeqost ino svojo vekso iste-goto od predi proti zadi. Oni se delajo iz deskov ali lesa.
83. So leseni, ali slamni -qelniki boba?
Misli kres toto req so silno razloqene. Leseni qelniki resen duxe derxijo, proti tem pa so tudi xmetnejji, ino pri ogrebaoiji rojov imamo z’njimi veq dela; ino da ne pustijo pare ino slaba skos se, zato nastane v* zimi na pristranskih stenah imelje ino srey, ino zmerzne na led, od qega se silni mraz v’ rojih rasairja, Za tega volo na konci zime, vu takih qelnikih ne najdemo le samo veliko mnoxfno mertvih qel, te-moq tudi prazne pogaqe s’plesenjo ino tuh-noto obvleqene, ino od ravno tega qele zbetexajo ino vmerjejo; tudi se medne pogaqe lehko od deskov potergajo. Vsi toti kvari se pri slamnih qelnikih ne najdejo. Bodi si, ki slama qelno paro ino slab vu se vleqe, ali ki qelna sapa veq odvlaka najde, zadosta, na konci zime najdemo vu njih menje mertvih qel, ino menje plesni,
33 как vu descqnih ali lesenih qeliukih ; tudi so lexebi ino nam pri ogrebanji rojov vqi-iujo menje dcla.
Я4- Kaki yelniki so voili bed/ii?
Oni so iz rilov ali natonov drevnega stebla na pet do sebt bolnov dugote zese-kani qelniki, tak da preqna mera znoterne votline blizo cn bolcn znese. Na gornemi ino spodnemi konci so oni, naj se ne ras-pokajo, zo xeleznimi obroqi okovani. Letna lukna je predt na sredi zvertana. Zadi so skos preqno listo na dve polovini razde-lani, keri obe sta z’ dvema deskoma, z.’ gornim ino spodnim porezavanskim deskom zadelani. Neki imajo navado, nje znotrah tudi z’ lesenimi krixi preteknuti, naj se na nje pogaqe teliko moqnej derxijo»
85. Skos kaj se razloyijo od votlih bed-nov desuati yelniki?
Skos to, ki so toti iz deskov vkup za-biti, ino na obema stranoma s’ pokrivalami zadelani. Oni pridejo как stojaki ino lexa-ki naprej.
g6. Kaj so oglavniki^
Oni so is slame naredjeni qeluiki, ino se imenujejo tudi kosi, ali slamni stojaki. Njihova spodoba je okrogla, как valek, zgorah okroglo sklenjena, tak da ima oglav-
в 5
3*
no spodobo, zato se tudi oglavniki imenujejo. Mi nje najdemo vu mnogoteri velikoti od 1% do 2 ®olnov visokote, ino od i do 1% solna «irokote. Zgorah se pusti luk-na, kera se s’ qepom zadela, Oni morejo ze vso primerjenostjo bill napravleni, ino klobase na slamnih svitkih, kere so blizo na i perst popreqne mere, debele, morejo moqno ino terdno z’verbovimi vitrami, ali z’lipovo oblano, t, j. z’vitrami lipove be-linske xilave koxe, vkup zesiti biti. Lctna lukna je na sredi, ali v’naj spodnegi klo-basi narediti.
87« Kaj je od totih yelnikov misliti?
7? njimi je vsako delo jako priliqno, tak dobro pri rojuvanji, как tudi pri sna-xenji vu protiletji. 4ele sedijo vu r.jih toplo, ino znajo na sili od zgorah biti kerm-lene. Oni davajo radi naj veq rojov ino se pustijo v’ dobrih mednih letah skos pod-laganje povekvati ino zato po skladni $egi ravnati.
88- Keri yelniki se imenujejo skladniyeltuk#
Vsi tisti, kere znamo skoz na • ino podlaganje poveksati ino pomenaati, ino skos to rojuvanje zabraniti ali pohitfiti. Najdemo nje vu stojeqi ino lexeqi spodo-bij perve imenujemo stojake, ali stojeqe
35 sklade, druge pa lekake, ali lexeme sklade. Tudi znajo oni, tak dobro is slame, как tudi is lesa ali deskov biti naredjeni.
gy. Как so slamni stojci[l skladni цекикс naredjeni ?
Oni so jako razliqni, alipa vsi obsto-jijo iz malih svitkov, kere, ednega krez ovega djati znamo. Neki so na sredi bole siroki, как na krajih, ino spodni svitki so vekai ali prestranesi, как zgorni, tak da je taki iz veq napostav obstojeqi sklad pi-ramidi pripodoben. Dosta bobe pa je, qi oni vsi na svetlobi le edno daloto, najmreq od 12 do 14 perstov imajo. Iz veq takih svitkov obstojeqi sklad je nato liki valek viditi. Zgorah je on s’pokrivalom oskerblen v’kerega sredi se lukna znajde, kera je s’ pilko ali tjepom zadelana, Glej obrazni raz-kaz Nro. 1.
po. Как Veliki se morejo toti slamni svitki narediti?
Naj priliqnesi so nam, qi is sest klo-bas obstojijo, kerih vsaka en pcrst preqne mere ima. Oni so nato *est perstov visoki, ino merijo zuotrah vu svetlobi 12 — 14 perstov. Trije taki svitki, eden na drugega sklenjeni, so na ogrebanje roja ravno za-dostojni, Mi nje znamo tudi ve mentfe is
В 4
зб
tteli ali siireh valkov (klobas) narediti, moremo pa je poznej pri dobrib pasah vetj-krat podlagati. Glej obrazni raskaz Nro. 9.
pi. Как se toti svitki3 eden na ovega naredijo тоцпо '?
Ali zo xeleznimi zapinjami, na 1 perst dugave (Glej obrazni, raskaz Nro. 2), kere se kres spehe dvu svitkov zo svojimi zob-mi ali spici vu zgorno ino spodno klobaso zbodnejo ; alipa se zbodne na atirch stra-nih v* naj spodneeo klobaso zgornega svitka od zgorah dol en cvek, ino vu naj vigego klobaso podstojeifega svitka od spodi gor proti vsakemi gornemi cveki tudi povsodik en cvek. Tote cveke ovijemo z’motvozom, ino moqno zvexemo. Jako motfen stah’do» bijo toti svitki , ip jim na obema krajoma dvojno slamno klobaso damo, kera prek krez znotrenjo vim stoji ino krajeci naredk 4i nato svitke, ednega na ovega denemo^ te znamo z’ veliko givansko iglo motvoz skoz obe slamni klobasi potegnuti, ino tak oba svitka, ednega na ovega prisiti. Spehi pa se z’ jilovico zamaxejo,
92. Kde se naredi letna luk/ia?
Celd spodi, ino se vfexe ali vu na) spcdnego slamno klobaso, alipa, kaj se je bole dobro, jo napravimo vu zosebhi letni
67 ekatli, kero vsakemi qelnemi skladi pri-damo.
93. Как so tote letne skatle naredjene^ One so iz deskov, 12 ali 14 perstov na stiri stene, ino tri perste visoko nared-jcne. Spodne skrajnice se na deseqni pod pribijejo, keri na vsih stireh stranih 1 perst naprej stoji. Vu predni stran skrajnice se na tri perste duga ino pol persta visoka letna lukna zarexe, kera se zna s’ potisakom, ki ima spodi grebenaste ali zobqaste vurezke, povekyati, ali pomensati ino po obstojno-stah tudi celo zadelati. Zgorah na skrajnice se pribije rama, kera na vsih Btireh stranih. 1 ali il/2 persta naprej stati more. Na toto ramo se devajo slamni svitki. Zadna stena skrajnic se more liki dveri na koxnih visckih dati odpirati, naj iz letne skatle znamo od qasa do qasa zjedi zesnaxiti — ino one se pri zapiranji zo svilno klupico zaklepnejo. Taka letna skatla nas pri od-rojuvanji jako lehkoti. Glej obrazni raskaz Nro. 3.
94. Ла kaj pd це1е г? takih skladnih це1~ nikih svoje pogaye moifno delajo ?
Vsaki svitek dob{ znotrah dva hloda, tak da se eden prek naj spodnese slamne
В 7
38 klobase, ino drugi pod naj viweso kloba-so, proti pervemi vkrix vutekne.
95. Как so slamni lexci[i skladi naredjenil
Ravno tak, как stojeqi, vu spodobi valeka, skos ino skos edne sirjave. Vu prednemi pokrivali se najde letna lukna, zadno pokrivalo pa zadela celi qelnik. Oni nam dajo toti hasek, ki pri nadevanji svit-kov ne potrebujemo pomoqnika, ino tudi niedne qele ne oranimo, kaj se pri podia* ganji stojakov xmetno da zabraniti. Glej obrazni raskaz Nro. 5.
рб. Как so leseni skladni qelniki naprav-leni ?
Oni so, tak dobro stojeqi, как lexeqi, is samih atirivoglastili skate) ali skrajnic zostavleni. Tote skrajnice so vkup zabite, ali — kaj jim veq derxeqosti dava v’zarexe zdelane. One merijo 12 — 14 perstov vu svetlobi. Vsaka stranska stena je west perstov visoka , ino en perst debela. 4i tote skatle hoqemo za stojeqe sklade imeti, te tte vu zadno steno postavimo stekleno pla-to, naj stan qel ino prijemaj njihovega dela, znamo zveduvati; ona pa more zvu-nah z’ desnatim potisakom biti zadelana, ovaqi jb qele zamaxejo. Znotrah se ravno tak, как pri slamnih svitkih dva hloda ali
39 trameka za podderxavanje pogaqnega dela napravita. Pokrivalo pa more s* preijnimi listami biti oskerbleno, naj se ne zmoxe vleknuti, zveznuti ali splantati, kaj se tudi Be skos to zabrani, qi ga s’ Btiremi xelez-nimi svori (Glej obrazni raskaz Nro. 6) na stiri pristranske stene naj zgornese bkat-le privertamo. Toti svori se iz moqne svile blizo i*/a persta dugi naredijo. Zgorah se tota svila v’ okroxaj vugne, naj se svori lehko dajo vuvertavati. Na sredi pokrivala se tudi okrogla lukna naredi, kero s’ pilko zadelamo. Totideseqni skladi se ravno tak, как slamni svitki na zosebne letne bkatle stavijo. Morejo pa tote ki&te, edna k’ovi-primerjeno zravnane biti, naj se edna na ovo lepo prilexejo, ino ne zijajo.
97. Как pa se naredijo is totih ukatel aLi ki't Uxciji skladi^
V’oba pokrivala — zadi ino predi — se liste vupotisnejo, naj se ne zmoxeta vleknuti, zveznuti, ali splantati, nato se primerno vu akatle zarexeta, tak da se tes-no, pa bres sile, vu skatle postaviti ino vun vzeti znata. Na zaskernenje se vze-mejo svilnati zaskori, keri se dajo noter ino vun vertati. (Glej obrazni raskaz Nro. 7) Vu prednemi pokrivali je letna lukna tri perste duga ino pol persta visoka zarezana,
4<)
ino polek nje potisak, naj se po obstojno-stah zna povekyati ali pomenyati. Skatle so na stranih ino pri pokrivalama, s’krat-kinni klini oskerblene, keri se morejo tak globoko vupustiti, ki le glave vunstojijo , mesto klinov se jemlejo tudi kratki cveki z’okroglimi hubami, tak da zmoxemo nje z’ motvozom omotati ino moqno zvezati, ki se edna ykatla od druge ne gene. Taki sklad se na posebno klop dene, kera predi yeyt perstov naprej stojf, ino qelam za let-no blanjo strexe.
98. Kake slamne yelnike 5e tudi imamo?
Zvun valekastih lexeqih skladov, keri se pnqeli imenujejo, ednako yiroki so ino se od lexeqih skladov le skos to razloqijo, ki iz ednega celega obstojijo, keri se ne da razvzeti, ye imamo tudi keglaste lexeqe qelnike. Oni imajo spodobo prikroxenega, priypiqenega ali priseqenega kegla, so predi 10 —12 perstov, zadi pa 11/ do 2 yol-nov vu svetlobo siroki, ino obstojijo tudi is celega.
99. Kaj je od totih yelnikov mislitiP
Oni nam davajo naj veq meda, alipa naj menje rojov, kajti во prestrani, ino qelestvo zato more biti skerbno le na svo* jo zderxanje. Tudi pa je znamo na roju-
41
vanje spraviti, qi imamo za nje po mno-goteri velikoti pokrivala — tak imenuvane slepila — kere znamo od zadi vu qelnike potiskavati, ino qelnike z’njimi bole vos-ke ali bole yiroke narediti. 4ele obrodijo v’ takih qelnikih jako dobro, so marne ino nabirajo vu njih naj lepsi med. Zato tote qelnike imenujemo medne qelnike.
loo. Se je vey spot yelnikov^.
Je se jih jako mnogotero ino oni imajo od svojih zmislakov imena: Paltoni, gelie-vi, vikaqi, divjaki, i. t. d. Tu sem slisijo tudi Hibarovi platniki ino mnogoteri pa-zitni qelniki.
101. Jeli so toti kaj bolii, как pa prej-doy povedani?
Eni se sicer bolsi vidijo biti, polek tega pa se je qelna reja v* njih le ne vise spravila. Tudi so oni za dexelaka predragi.
102. Kaj so pazitni yelniki?
Taki, vu kerih znamo na qele polek njihovega dela ino opravila paziti. Oni ob-stojijo is stekla, ino so, ali is celega, как oglavniki, spodobeni, ali is steklenih plat, kere so vu rame pusene, vkuppostavleni. Так imenuvani oglavniki merijo 18 perstov na visokoto, ino trinajst perstov popreqkk Zgorah imajo okroglo lukno, naj v’ njej
42 leseno palico s’ preqntmi klini obesti znamo , na kerih qele svojo delo moqno naredijo. Tota palica se skoz lescni qep, s* kerim se lukna zadela, ravna, ino je verb sebe s’ popreqnim rilekom terdno naprav-lena. Taki oglavniki se stavijo na letno ?jkatlo. Is steklenih plat zostavleni pazitni qelniki imajo z’ onimi ednako visokoto ino daloto, ino so viditi, как laterna ali svetilo. Znotrah se tudi morejo neki rileki na moqnoderxanje vosqenega dela narediti» 103. Delajo t[ele 1? takih yetnikih rade?
Taki qelniki morejo od zvunah z’ go-stim, iz dvugibnega katuna, ino zmesnim podmetom iz drevne vune preeitim plajsom ogerneni, ino po takemi naqini celo otem-neni biti, kajti ovaqi ne ostanejo qele v* njih; tudi moremo nje osem dnevov pre-veno, как smo roja v’ nje ogrebnuli, z’ mirom pustiti, kde so svojo delo spoqele ino plod nasadile. Nato pa znamo vsaki den skos celo vuro, ino skoz den veqkrat plajtf odvzeti ino na nje paziti. Operviq se nad tim sicer razmirijo, alipa pomalem se one na to privadijo. Le moremo vsako-krat po storjenemi pazuvanji qelnik pa s’ plajsom skerbno otemniti.
43
Ю4« .Keri is povedanih yelnikov pa. so za i{clno rejo naj bolsil
Zdela so se nam bolsenosti enega spola qelnikov pred drugim vediti xe dale; alipa kdo se s’ qelami zna spravlati, bode za qejno rejo vsaki spol qelnikov vedel jemati, Dobro je, qi mnogotere spole qcl-nikov vu svojemi qelinjaki imamo. Pri vednih qelarih najdemo zato slamne ino deseqne stojake — stojeqe sklade — kajti so za odrojuvanje naj priliqne&i, alipa oni nam strexejo le tudi samo k’ totemi konci, ino vsi od njih dobleni roji so v’ lexake— lexeme sklade — preobernuti. Polek onih se imajo tudi valekasti slamni lexeqi skla-di na 14 perstov preqne mere, da. se tak 2.’ njimi naj lexej pusti delati, ino qele v’ njih vidom prijemavajo. Tudi je dobro zmes imeti neke oglavnike, da nam vsako leto roje davajo. Velike roje, keri so se na priliqno mesto posadili, je dobro ogreb-nuti vu slamne keglaste lexake — lexeqe qelnike —— zo slepilami, da naj veq ino naj leptfi med nosijo. Lesene lexake vu qelinjaki imeti, pa je blizo ne vredno, kajti priporoqijo se nam ravno tak malo, как voilaki, ali votli bedni, zato roje v’ nje le te ogreblemo, kda slamnih ne imamo. Posebno je pri zbiranji qelnikov na
44
to gledati, da oni naj vse dobre lastnosti v’ sebi imajo.
105. Kere pd so tote potrebne lastnosti dobrega yelnika ?
Vsaki dober qelnik more
1. 4elam slobodno ino zdravo stance da-ti, t. j. nje proti ostremi vremeni ino proti napadom kvarnih stvari braniti.
2. Za delo priliqen biti, t. j. roj se more v’ njega lehko pustiti ogrebati; more se dati brez zaderxavanja ino texkotenja porezavati, po obstojnostah poveksati ali pomensati, qelni stan v’ njemi ob vsih qasih brez nemira ino motenja vi-diti, qele pri vustopeqemi stradi lehko kermiti, ga po dobrospoznanji iz ednega qelnika vu drugega pregnati, z lehkoto iz njega odroje delati, qele vu njemi bres skerbi, ki bi se zaduyile, zapreti ino zadelati, njim vu brezmatiqnemi sta-ni lehko ino slobodno pomagati, ino ga zadniq brez bojanja, ki bi se pogaqe v’ njemi preklonile ino potergale, od ednega strana na drugo mesto prenesti.
106. Keri is povedanih yelnikov pd ima-jo tote lastnosti^
Slamni valekasti lexeqi ino stojeqi skladi ednake dalote.
45
Ю/. Kero orodjc se je nam polek i[elnih prebivalis pri tfelni reji potrebno?
4elna кара za oslobodenje lica proti qelnim xalcom t dve vunatni rokavici, kad-ni strog, dve gosji peroti, rojno ogreblo, neke lestvice, roqna bzikalnica, akropilnik, roqna xaga, neke raglice od mnogotere dugave, gletvo, vodeno vedro, dva pore-zavanska noxa, posodva z’jilovico, kermne kopanje, i. t. v.
log. Как je yetna кара naredjena^
Ona je naj berxej is svilja ali konjs-kega xinja spleteno gatrasto retfeto ali sito dugave okrogle spodobe, tak velika, ki se z* njo lice da pokriti, Toto gatrasto rese-to ali sito se prisije na oglav platna tak, ki cela moxka glava irra znotrah prostor, ino se z’ njo tudi sinjak zred pleqami ode-ne; ino da naj niedna qela od spodi gor ne moxe noterpriti, jo moremo tesno na se privezati. Imamo pa tudi qelne каре, kere so cele is svilja spletene ino spodob-ne starim vitexnim oglavnicam. Tote so resen bole veterne ino hladnese, pa tudi bole drage.
юр. Как je kadni strog napravlen^
On obstoji iz navadnega meha, na njegovo cev je okrogla herganja zo svojo
4б
cevjo nateknena. Tota herganja, kere zno-terni poden ino pokrivalo sta cedili ednako na mnoge lukne prevertana, se zna nekaj vise svoje srede, kde zarexo ima, narazno vzeti, ino kda je s’ perholadjo (stuhnenim lesom) pozderjom, ali starimi platenimi ker-pami napunjena, ino tote z’ xarjavim vo-golom na tlenje vuxgane, pa zaskernuti. Zgorah se skonqa tota is kotline ali kosi-tara skovana herganja vu mali herk ali ce-cek. 4i se meh zaqne goniti, te gre veter iz njega vu kotleno ali kositarno herganjo, ino xene is tlenine (tleqega lesa) idoqi dim skoz gorni herqek vun, tak da znamo qele skos to spokoriti ino pregnati, kam koli je hoqemo. Glej obrazni raskaz Nro. 8.
no. A’ цепи je гоцпа bzikalnica'l
7? njo se qele pri rojuvanji k’ pose-denji prisilijo, ino zaderxavajo, naj ne od-letijo. Ona se naj lexej iz bezovca, ali iz odrezane puskene cevi naredi.
ill. Is i[ega se naredi ъкгорИшкЗ
Is zemlaqenih xitnih latov4 keri se vu metlo, na moqno dva yolna dugo pa-lico, z motvozom ednako ?eteki2 terdno zvexejo.
47
112. К* цепи пат je taki хкгорИ/ик?
Na skroplenje qel pri ogrebanji z’ vo-do, naj bodo krotke ino lexej strahuvati.
113. Kde nam je ovo orodje potrebno?
Zdela pri porezavanji ino snaxenji qel-nikov, zdela pri odlaganji ino rojuvanji, zdela pri posebnih qelnih strexbab, как bomo poznej vidli.
паи, © а д v д9
Od n а 1 о g е ino primerjene sporodi dobre qelne rejo.
114. А<з kaj imamo pri nalogi ali stav-lenji -qdinjaka pred vsim. drugim oper-vii[ gledati ?
Na prostor, kde si qelnike mislimo naposeliti.
115. Kaki more toti prostor biti^
On more pred vsimi reqami suho lego imeti, ino ne od vode prepaljen, tudi ne mokroten, muzgavi, mlakasti, beregasti ino jezernati bid, kajti vu povodnah, kda sunq-ni dnevi pridejo, keri qele na vunletenje vabijo, se jih dosta potopi, v* moqovar-nostah pa je mraz v’zimi dosta silnesi ino pokonqa veliko qelestva, tudi pogaqe vu qelnikih rade plesnivijo, ino qelam bolezni naqinijo. Nekaj povisana lega je qelam da-leq primerjenetfa, le ne sme prostor preveq proti vetrom ino viherom, n. p. proti ve-qer-
49 qerniki, polnoqniki ino sevri obernen biti. Tudi ga ne smejo visoki hrami obdavati, temoq on. more pred sobo na 16 — 20 sto-pin) daleq celo na qistini stati, le ne bodi on blizo peskih potov ino voznih stez na-selen, naj ob rojnemi qasi ino po vroqnih dnevih od serdnih qel nikdo ne bode ora-nen. Ravno tak malo se blizo qelinjaka imcti smejo gumle ino druge delavne hra-mine, kere veliko terenje, larmo ino pras-ko delajo ino zemlo trosijo, tudi pivovari, pekalnice, lonqarske, apnene ino ciglene peqi, kere dosta dima rasairjavajo, ne smejo blizo stati. Ravno tak malo smejo velike jezere, rnlinske zajeze ino ribniki, kres kere bi qele letati mogle, blizo biti, ali siroke reke mimo teqti, kajti se tak mnoge qele, posebno po veternih dnevih v’njih pokon-qajo. Resen je, da ne imamo oblasti^-ki bi si prostor za qelinjak zvolili, как si ga xellmo, temoq on se more po obstojnostah ravnati, polek tega pa je le vseli na to gledati, da naj bode prostorno selo od po-vedanih nedostatosti ino kvarnosti, keliko mogoqno, oprosteno.
116. Kaj je proti tern blizo stavitnega Це-linjaka pridno ?
Ogradi, verti ino cvetni travniki, re-piene njive, lipovo drevje, mali tekoqipo-
5°
toki ino gnojisnice, is kerih qele svoj stro-sek za hrano ploda nosijo.
117. So tudi visoke dreva blizo -qeliu,-jaka dobre ?
4i davajo qelam senco proti poldnevni vroqini, te so one ne fares haska, alipa da se roji veqkrat radi na nje posedejo, tak da nje z’ nevarnostjo ino texkoto od tam-dod ogrebati moremo, zato je bolye, qi le nizoke dreva, kutine, ternine, ino ribezni germi blizo qelinjaka stojijo, ino qi se njih tarn ne rase, je potrebno, nje zavolo ro-jov ta nasaditi, naj oni, qi drugega pri-liqnega prostora za vusedenje ne najdejo, na nje posesti znajo , ino ne odletijo.
li 8. Kaki more biti prostor pred i[eliit-jakom ?
Pred qelinjakom ne smejo nikake vi-soke rastline stati, kere bi qelam vun- ino noterletanje zaderxavale ali texkotile; ino na 4 ali pet stopinj daleq pred qelinjakom tudi ne smemo nikake trave rasti pustiti, temoq moremo zemlo ъ drobnim peskom posipati.
up. Zakaj to?
Zato, da se vu travi blizo qelinjaka rade zderxavajo krapavice, xabe, kutrarr ino druge qelam protivne xixale, od kerih
яе qele, kda jako obloxene tam nizo pad-nejo, hitro poxrejo. Tudi se veqkrat pri •rojuvanji zgodi, ki matica, qi se ne zna dobro leteti, dol padne, na kaj, qi se ona is trave ne zmoxe pa kqasi povzdignuti, ali qi se ne najde, se roj pa nazaj vu svoj materni qelnik oberne.
120. Proti keremi strani more yelni izle~ taj biti nd ravnan ?
Nad tim se znajdejo pri qelarih jako razliqne misli. Eni ga hoqejo ravno proti poldnevi namerjenega imeti, ki bi se qele po totemi naqini sunqne toplote naj veq vxivati znale, ino zato y’totemi naravnanji tudi naj veq rojov davale. Polek tega pa ima tota postava le tudi svoj kvar, ki se vu vroqnih letah dostakrat pogaqe v’ qelnikih raspustijo ino potergajo, v* qemi se dosta qelestva pokonqa, ino cel6 se xivo qelinstvo v’ nevarnost pride, tudi matico zgubiti. Zvun tega se qele skos preveliko vroqino vu qelnikih pri svojemi deli od-derxavajo ino motijo, tak da gostokrat vu celih gomolah nemarno ,bres vsega dela zvunah sedijo. Drugi proti tem priporaqajo postavlenje qelinjaka proti jutri, ki bi qele vu totemi naravnanji naj marneye bile, kajti bi se one xe skos perve xare jutemega sunca na delo zbudile. Alipa mnogi nam
C 2
42
toto postavo odpovedavajo, ki bi se od juternega vetra dosta qel pokonqalo, ino ki rano vunletenje qelam ne bi pridno bi-lo; kajti »e bi cvetje bilo zaveqeno ino z’ roso napunjeno, od qega si bolezen prina-tfajo. Pa drugi nam hvalijo obernenje qelinjaka proti poldnevno - juternemi strain, ino vadluvajo, ki toto namerenje qelinjaka vse haske dava ino napovedane kvare is-klenuje. Zadniq nam mnogi slavlujejo tudi naravnanje qelinjaka proti polnoqi, ki bi qele na toti naqin bole marne bile ino vu protiletji ne zaqele prej izletavati, как kde bi zrak xe potrebno segret bil, zato se njih tudi menje bi pogubilo.
121. Kera med totimi mislami pa je naj pravena ?
Med vsimi naj praveya ino skoz mno-goletne skuyenosti poterdena misel zdajnih naj imenitneyih qelarov je: postavlenje qelinjaka od poldneenega sunca nekaj malo proti jutri. Alipa da nam mnoge obstoj-rosti totega postavlenja veqkrat ne dopu-stijo, zato si snamo qelinjak tudi ravno proti poldnevnemi sunci nameriti, le moremo skerbni biti za potrebno senco proti sunqni xgeqini na qelnike, naj se vu njih pogaqe ne raspustfjo, ino potergajo, ino da qele ne bodo nemarne brez dela se zvu-
53 nah vu gomole zosedavale. Tudi obernenje qelinjaka proti jutri je neke hvale vredno, qele so rade delavne, ino davajo roje blizo tak gosto, как v’obernenji proti poldnev-nemi sunci. Ali tudi pa je resen, da se v* toti postavi od preranega vunletenja, kde se je mnogokrat prehladno ino pasa pre-mokra, dosta veq qel pokvari, как vu postavi proti poldnevnemi sunci. Tudi na-ravnanje qelnikov proti polnoqi ali sevri se resen priporoqi skoz dobivanje dobrega meda, posebn’o qi pred qelinjakom proti totemi kraji je lepa pasa; alipa qi premi-slimo, ki v’toti postavi vsaki merzel veter ino dex naj ostrej nad nje pride, jih dosta zapravi, ino se zato menje rojiti zmoxejo, te spoznamo toto postavo veq za kvarno, как za dobro. Naj menje dobro pa je obernenje qelinjaka proti veqernemi sunci, kajti qele vu svojemi mari ino deli predaleq za-ostanejo ino se tudi malokda rojijo.
122. Как pd se i[elniki naposelijo ?
Naposeluvanje qelnikov je po mnogo-terih stranih mnogotero. Neki, keri imajo roje v’oglavnikih t. j. stojeqih slamnih ko-sih, si naredijo pod vsaki kojs Btirivogel-nato ali okroglo klop, na stireh, dva Soina, visokih nogah, verh kosa pit slamni klabuk, ali deseqno streho, ino naposelijo
C 3
54
tak vsakega roja zoseb po ogradih, travni-kih , njivah, ino povsodik indi, kde je qelna pasa. Drug! pa imajo zosebne qel-nice, qelinjake ali qelne hrame, ino to je tudi dostakrat veq ali menje pridneso»
123. Kak je ‘qelnica postaviti?
Vse pride na priroqen prostor ali mesto , ino jeli dosta ali malo qelnikov vu njemi naposeliti zmoxemo ali hoqemo. 4i prostor ima preci veliko dugavo, te skle-nemo stiri sohe zo stiremi preqnimi trami, postavimo toti etrog na il/a solna visoko od zemle na moqne terde podlage is ka-menja^ ino ga pokrijemo zgorah z'nadolno nazertno streho, na trameke po dugem pa poloximo lepo siroko klop, ino tak je qelnica naredjena; le se si tudi zadi moremo teliko prostora pustiti, da naj dopridoqe dela s* priliqnostjo opravlati, nastave delati, qelnike noter ino vun nositi znamo i. t. d. 4i pa je prostor vozki, ino bi mi le radi vekai broj rojov imeli, te moremo qelnico na dve klopi ali dva poda narediti. Polek tega ji damo le neke solne veq visokote, ino pribijemo vu zarexe na sredi soh se pa dva preqna trama, tak da zgorni pod ali predel na solna verh spodnega zo evojo klopjo stat pride. Streha pa zna biti
55 clglena, doseqna, ino tudi slamna, s’ ka~ pom nazaj.
124. Je taka yelnica nam tudi xe zado-stojna ?
Za qelno strexbo nam .je ona sicer za-dostojno priliqna; alipa ona ne brani qel zadosta pred dexom, snegom, tatostvom, doskoqnostjo ino poxelnostjo. Pred tim zna ]e qelinjak ali qelni hram roje sloboditi.
125. Как pd se taki yelinjak naredi?
Njegova postava se zna po mnogote-rih naqinih napraviti, alipa predne potrebe za njega so: slobodnost, moqnost, terdnost, ino priliqnost.
126. Skos kaj damo yelinjaki priliynost?
Skos to, qi njemi njegov potreben prostor, t. j. dostojno dugavo ino globoto ali sirokoto damo, vu qemi pi se blizo vsi qelari zagledajo ino spozabijo,
127. Как dugi pd more yelinjak biti?
To pride na broj rojov, kere, ednega kre drugega naposeliti hoqemo. N. p. qi roj ima predi 1 Solen dngave, te bi mog^J med njim ino naj blixnesim rojom vseli se prostor od 8 — p perstov prazen ostati. 4i je zato qelinjak 14 solnov dugi, te se vu njemi na red ne moxe veq, как le 8 qelnikov naposeleti.
C 4
55
128. Zakaj pd moremo roje, ednega od ovega tak dalei{ rasposeliti?
Zato, qi bi bole vozko eden kre drugega bili naposeleni, da se naj qele, kere pri dobrih pasah z’ velikim qelestvom ino premalim prostorom rade zvunah pred qel-nikom sedijo ino med sobo sem ino ta be-xijo , zo sosednimi roji ne bi mesale, gri-zile ino v* deli edna ovo motile, ino da tudi matice, qi na oploduvanje vun letijo, pri svojemi nazajpridenji naj ne bi znale lehko zaleteti ino se zato od blixnega qe-lestva, med kero zajdejo, zaklale. Za tega volo najdemo vu qelinjakih, v’ kerih so roji preblizo, eden kre drugega naposeleni, dosta veq brez matiqnikov, как pa vu qelinjakih, v’kerih so roji po dostojni daloti, eden kre drugega naposeleni. Tudi je s’ qelami pri porezavanji ino odrojuvanji da-leq lexej delati, qi zadosta prostora imamo, tak da bi se znal, qi dva roja nekaj malo, ednega od ovega genemo, se en roj zmes postaviti.
i29. Как globoki, ali xiroki more jak bit it
Globota ali sirokota menje 8 eolnov re da nikoli potrebne priliqnosti; kajti za-di rojov ne smemo le samo brez zadcvanja mimo hoditi znati, temoq tudi vsakotero
57 delo, lexake, lexeme sklade, na selo po-sadjati, ino bres protivnosti od sela jemati ino odnagati, tudi pri porezavanji, odro-juvanji, nastavlanji ino podlaganji od po-moquikov priliqno oblehkotenje dobivati.
130. Keliko pa moremo t[elinjaki viso-kote date?
To pride na паво volo, jeli roje na dvema, ali treh klopah, edno verh druge imeti hoqemo. Od edne klopi do druge more naj menje pet sejnov visokote biti» Kdo ima same lexake, se zna tudi zo Bolnom visokote za vsako medklopje za-dovoliti. Kdo pa polek lexakov tudi sto-jake, stojeqe sklade imeti hoqe, more vsa-kemi medklopji naj menje pet Bolnov visokote dati. Polek tega pa je ne dobro, qelinjaki veq, как tri medklopja dati.
131. Zakaj pa je yelinjak vise trehJdopi ne dober ?
Zato, da se s’ qelami na visokoti ne pusti priliqno delati, da qele pri rojuvanji lexej odletijo, ali se na visoke dreva po-sedejo, s’ kerih so z* nevarnostjo ino texkoto ogrebati,
c 5
58
lyi. Как visoko more naj spodnesa klop od zenile biti?
Naj menje na i — i x/2 tfolna, naj roji pri silnih dexovnih zlevih ne bodo z’ vodo ino blatom vtepeni, ino tudi miyi ino druge xixale tak lehko do njih priti ne zmoxejo.
133. Kero naravnanje pa moremo stre-hi dati?
Nadolno stresje obernemo proti zadki, pustimo pa tudi predi \*/ —2 solna po-vesen кар, naj dex ne zmoxe na roje plati, Na vekyo odderxavanje dexa znamo preden povisek, qi je potrebno, ye nixe z’ blanjami povesiti ino zadelati,
134. Kaj pd da i[eUnjaki naj bolso streho?
Lonqni oxgani pokrovniki, tudi blanje ino deski; naj menje pa slama, da se v’ njej pavaki ino druge qelam kvarne xixale posebno rade gnezdijo.
135. Как damo t{elinjaki potrebno slobodnost ?
4i ga iz moqnih ]epo stcsanih bervi na vsih stireh vogelih vkrix zdelamo, ino med spehe, keri se eden k’ ovemi tesno prilexti morejo, kline zavertamo, qi ga predi, pet ali sest perstov nad letnimi luknami moqno zarantamo, ino tudi dve-
59 ram taki zaklep damo, ki nam nikdo ne moxe v* qelinjak priti, ino roje kvariti ali odnasati,
136. So tudi zidani i[elinjaki dobri?
Ne! oni so radi mokrotni, v’ zirni premerzdi, po leti dostakrat prehladni, ino tudi ne tak moqni, как leseni,
137. Kaj je pred let no lukno vsakemi Helniki napraviti?
Potrebno ino pridno je qelam, qi njim pred njihovimi letnimi luknami spo-di, neke perste siroko, nekaj nadolno blanjo pribijemo, na keri se, kda is pase silno obloxene priletijo, vustaviti ino nekaj odpoqinuti znajo, prej как se vu qel-nik podajo; ovaqi nam mnoge padnejo 11a zemlo, se pri hladnerni vremeni odre-venijo ino pokonqajo.
138. Как pd zaynemo цеЪю rejo?
Moremo gledati si neke dobre roje spraviti; kajti ne je dobro, qi — kaj se naj berxej zgodi — qelno rejo zaqnemo le z’ ednim , alipa se tudi cel6 z’ mladim, novo ogrebnenim rojom. 4i nad mladega roja prehitra ino ostra zima pride, se ga lehko naglo pa znebimo, Ravno tak se nam zgodi, qi si le en sam stari qelnik za spoqetek kuphno, kajti navadno more-
C 6
бо
mo qele, qi se protiletje pomudi, kermiti, ino qi to popustimo, te se ne oplodijo, nam ne dajo roja , ino duge leta premine-jo prejdoq, как do pomnoxenja pridemo. Ino qi se nam roj celo matice znebf ino na nikaj pride, te na enkrat vso veselje zgubimo ino qelno rejo popustimo. Zato qi hoqemo s’ qelno rejo obroditi, jo moremo naj menje s’ tremi ali ytiremi dobri-mi roji zaqeti.
139. Kaki morejo roji3 kere kupimo3 biti?
Oni morejo qelnati ino xmetni, qele zdrave ino od dobrega ploda, ino matica rodna biti.
140. Как se spozna, ki je roj moynega yelestva ?
Vu protiletji ino po leti je to lehko is qelnega letanja ino mamega noseoja, iz obsedenja letne lukne ino dela, tudi iz mpqnega sumenja ino bernenja spoznati; vu pozni jeseni ino v’zimi pa se ovadi moqno qelestvo skos to, qi pri pervemi poterkanji na qelnike, qerstvi xivi poaum znotrah med njimi postane, qi se po vu-pihnenji nase duake ali tobaqnega dima skoz letno lukno, kqasi neke ino skoro tudi mnoge qele pred njo prikaxejo, ino se pomalem na kup zberejo; qi se pri
61
genenji, odpertji ali povzdignenji roja moq-no ino obstojeqo eumenje da quti, ino po-sebno, qi vu zaqetki protiletja roji znotrah od gnusobe ino mertvih qel so osnaxeni, kajti to je ovadna znamla, ki je qelestvo nesnagoto xe vun spravilo, ino zato broj-nato, moqno ino marno biti more, qi je ne kde xe lastnik sam rojov zesnaxil.
141. Zakaj moremo pri kupili yet tudi na хтецо gledati?
Zato, da je xmeqa v’jesen ino pri dokonqanji zime ovadna znamla znoterne velike zaloge, kera zna le od moqnega jno marnega qelestva noternanoeena biti. Ne pa je le samo na xmeqo gledati, kajti zna roj v’jesen ino pri zaqetki protiletja moqen biti, ino polek tega svojo matico le imeti zgublcno. Da bi znali, keliko je prazen qelnik vagal, te bi kupili roje naj bole dobro po vagi. V’ jesen more dober roj 36—40 funtov, ino vu protiletji 24—30 funtov vagati.
142. Zr yoga vidimo, da roj ima rodno matico ?
To se nam pokaxe iz nazoqnega na-sada ali ploda. Naj se nad tim presvedo-qimo, moremo qelnik odpreti, qele z’xli-mom nekaj malo nazaj pregnati, ino praz-c 7
62
ne pogaqe rasteguvati ali odrezavati, do-koli se nam nasad ali plod ne prikaxe. Keliko bole brojnati je nasad ali plod yi-diti/teliko rodneaa je matica. V’ jesen p& znamo le samo iz moqnega ino qerstvega qelnega letanja, iz noternobenja trogin na nogah, ino is hitre xivnosti pri odpertji rojov na nazoqnost rodne matice sklenuti. 143. Kako ovadno znamlo pd imamo od yelnega zdravja ?
Hitro, qerstvo qelno letanje, puno nadelanje, qiste ino snaxne bele satovnice ali pogaqe, dober duh, ino odbitje niert-vih. qel, tudi obilen dober nasad ali plod v’ roji nam zadosta posvedoqi zdravje qe-lestva. 4i pa je roj pun meitvih qel, sa-tovje qerno z’gnibobo ovleqeno, se is qelnika merzki dnh rasairjava, ino qele lenobno, trudno, pobito ino nemarno le-tijo, te je vseli na bolezni stan sklenuti.
144. Ob keremi letnemi yasi moremo yele kupiti?
To se zna vu vsakemi letnemi qasi zgoditi; protiletni kiip pa je naj botei ali naj slobodneffi.
145* Zakaj pd ravno protiletno kuplenje?
Zalo, da ob totemi qasi stan. rojov naj lexej zvediti ino polek tega oko ino
63 vuho, vago ino medno mero, dim ino nox na pomoq jemati znamo. Resen pa so roji ob totemi tjasi tudi naj draxebi.
146. Kda so roji. naj menje dragi?
V’jesen, kde qelari svoje roje pregle-davajo ino izbirajo; ali do him о pa ob totemi qasi dostakrat roje , keri so brez matice, keri so se zarojili, ino se xmetno skoz zimo prederxati dajo; ali pa tudi lehke roje, keri nam v’ zimi preidejo. Skozzimskih nevarnosti ne sme spoqetel qelne reje na se vzeti.
147. Znamo roje tudi po leti kupiti?
Tudi, pa ne brez nevarnosti; kajti qi kupimo stare, te je satovje ali pogaqje tak meliko, ki se zna vu prenabanji potergati. 4i pa kupimo mlade , tc se je bojati, ki nam pa izlettjo, posebno, qi so se ne xe veq drievov vu qelniki privadili ino zaqcli delati. Roji, keri so se vu pervih desetih dnevih Junia dobili, so veq vredni, как pa na konci Junia dobleni. 4i pa le stare roje hoqemo kupiti, te moremo s’ kupu-vanjom noter do zadnega Septembra qa-kati, kde satovje xe pa terdost ima, ino roje brez nevarnosti prenasati znamo.
148. Kaj se je vei[pri kupili yel zaponiti?
Naj si niednega roja ne kupimo vu blixini ali domaqemi strani, kajti taki roji
64
navadno radi pa na svojo staro stance nazaj letijo, skos kaj se kupleni roji silno oslabijo, zvun , oni so daleq sem prileleli ino se ravno tisti den ogrebnuli» Dala, vu keri kuplene roje naposeliti hoqemo, more naj menje i — vure od njihovega prednesega staniga biti odlexeqa. Tudi moremo skerbni biti, qele od dobrega mar-livega ploda dobiti, kere se rade rojijo, kajti tudi med qelami se najde prislovo: Sega ne odverxe »ege. Ravno tak se ogi-blimo tudi, ropanice kupiti, kajti one svo-jega ropanja nikoli ne popustij©, ino mi bi si zato z’ njimi le svadjo naqinili. Zad-niq tudi gledajmo, qele iz boxneuih stra-nov dobiti, kajti one so marlivosti privad-jene ino obrodijo v’ lepo cveteqih krajih jako dobro.
149. Jfajt pd se kupleni roji prenasajo?
Polek tega moremo jako pazko imeti, naj se pogaqe ne potergajo, ino qele ne zadusijo, ali zadelka ne prederejo. Po leti se stari roji, keri so popuno nadelani, ni-kak ne pustijo prenasati, temoq to se zna le skoz mlade roje zgoditi, keri so se ravno ogrebnuli, V’ jesen ino vu protiletji, kde je satovje terdo, se je pri prenasanji menje skerbeti, le se more to po oblaq-nih, ali dexovnih dnevih, alipa v’ noqi
6$ zgoditi, kde qele ne leqejo. Tudi moremo polek tega vseli, keliko mogoqno, vso skerb imeti.
150. Как se prena4anje opravla?
Veqer prejdoq zadelamo letno lukno s* prevertanim kositarom ino zamaxemo vse raspoke na qelniki s’ jilovnico, kera je s’ kravnikom na pol premesana, naj nikde ne moxe niedna qela predreti. &e bole slobodno pred zadu&enjorn je, qi spodni odpertek pri stojakih, ino zadai odpor pri lexakih z’ redkim platnom za-vexemo, naj qelam zrak ne pomanka. Vu jutro, ali kda se z’ roj0in napotiti hoqc-mo, privexemo qeltiike na korbe ali na nosila, ino je pustimo od skerbnih ludi nesti. 4i vu dvema vurama ne moxt-mo do stanibnega strana priti, ino den biva vroqen, ali sunce sija ino prixiga na roje, te dobro storimo, qi se vustavimo, qele-iz nosil odpodenemo, njihove letne liikne odpremo, ino nje skoz den letati pustimo, veqer pa nje pa zadelamo ino dale sprav-lamo,
151. Jeli rojov ne moxemo tudi na kolah dale spravlati?
Zmoxenio , qi so v’ oglavnikih, t, j. slamnih stojeqih kosih, ino nje na paso spravlati hoqemo.
66
1Д2. Как pd хе to zgodi?
To se zgodi tak: Pripravimo si za vsaki ко» jako redki snaxen pert. Kda je roj na pert djan, te pertne »krile kres ко» zloximo, ino nje z’ iglami ali cveki vkup zbodnemo, spodi na krajci okoli druge ali tretje slamne klobase zvexemo pert tudi z’ motvozom tak terdno на ко», da nied-na qela ne moxe vun priti. Kda so roji tak zadelani, te nje obernemo pomalem ino skerbno na tisti stran, na kerega so satovnice po du gem ali skonqki pridelane ino je poloxinio v* ravno toti Jegi na kola med visoke lestvice, jlm podstelemo debelo slame ino je potem obernemo celo prekopiqki na glave tak, da s’pertom za-delan kobni odspodek ali odpertek ravno vi»ek stoji; zmesne prostore med ko»i pa nap»emo popunoma z’ mnogo slamo, naj z’ mirom, moqno ino terdno eden kre о vega teqijo. Polek tega moremo pazko imeti, da roje na kolah tak napostavtmo, ki bodo tisti njihovi strani, na kerih so pogaqe pridelane, proti kolnim lestvicam, ino ne na konje zravnani. Po takemi na-qini se nikak lehko od voznih bitkov ne pokvarijo. S’ pridoqo noqjo potem se z roji naloxene kola celo pomalem ino zo skerbnim prigledom pelajo na pa»o. Polek
67 vse skerbi pk se veqkrat le tudi nagodf, da se pogaqe v* ednemi ali dru genii qel-niki pokvarijo,' alipk celd zotisnejo ino potergajo.
153. Na kaj je pri naposeluvanji qelnikov pazko imeti?
Moremo posebno na to gledati, naj zadi ob i perst ino po obstojnostah 1 % persta vise stojijo, как predi* Skos toti skrilni nadolni stan se odtok vode, kera posebno v’ zimi is pare ali slaba qel na-stane, oblehkoti, ino tudi se skos to izna-«anje mertvih qelam jako pomaga.
2Vo © a A V Ao
Od pomnoxavanja qel.
154. Moremo tudi na omnoxavanje rojov biti skerbni?
Moremo! kajti qi to popustimo, te lehko skoz mnogotere nepriloxnosti hitro pa vse roje zgublmo.
155. Ла kelikoteri nayiii se godipo-mnoxavanje ?
Na dva naqina, zdela skoz narav, zdela skoz iskust.
136. Как se to godi skoz narav?
4ele delajo same, как vse druge stvari, skoz lasrni od stvoritela doblen primar na svojo pomnoxavanje. 4i je protiletje ino leto toplo, zmes mokrotno , qi. vse lepo ino rodno rase, qi je cvetje puno sladke mezge, ino mnoge druge obstojnosti pri-liqne, te nam vsako qelinstvo vu vsakemi leti eno ali veq matic porodi ino roje dava.
69
157. Kaj se veil rojiti?
4i se z matico veliko ijelestva zoto-varsi, ino se matica z’njim na svojo last-no qelinstvo napoti, te se z’ njo vse nje-ne qele z’ velikim tjumenjom ino bernen-jom is qelnika podavajo, ino to se reqe rojiti.
158- Как pd se po lastnemi naijitti roju-vanje nagodi?
4i je protiletna pasa jako rodna ino zdaqna, te se qele brojnato pomnoxijo ino so skerbne, eno ali veq matic izlexti. Sta-ra matica ise to sicer z’ nevoslivostjo za-braniti, kajti ona pohotlivo gleda; na-pravlene matiqne lexnice, ino vu njih na-posadjen plod razoriti ino porusiti; alipa qele imajo okoli matiqnih lexnic skerbno straxbo, ino staro matico tega odderxava-jo. Zmes totega qasa se qelestvd od dne-va do dneva pomnoxava, prostor vu qelniki biva preveno bole tesni, spara vu njemi prihaja, ino qele zaqnejo vunsedeti. 4i potem edna ali druga matica vunleti, te postane — zato da se mlada matica ne-kim qelam bole dopkdne, —• nemir ino svadja zo staro matico, nejedinost prebiva priveno veksa# ino qele, potem, kda se prejdoq vu staremi qelniki na neke dneve
7°
jako sito meda najejo, se povzdignejo z’ velikim posumom na rojuvanje.
15р. Ob keremi yasi se nagodt rojuvanje?
Naj berxej vu mesecih Maja, Junia ino Julia pri toplemi vremeni. 4ele si k’ tern zvolijo lepi den, qi je zrak na grom-sko vreme kazeqi, ino naj veq, qi se je na den prejdoq medna rosa prikazala. Dnevni qas je ne na vuro primerjen. Na-godi pa se od osme pred poldnevne do ttterte popoldnevne vine. Pervi, rani ali predni roji se izverxejo blizo vseli pred poldnevom, malokda po poldnevi, ino drugi, pozni ali zadni roji po poldnevi, ali tudi ob poldnevi,
160. Keri roji. se imenujejo pervi?
Vsaki pervi roj, kerega qelnik da, ino s’ kerim stara matica vungre, se ime-nuje pervi, rani ali predni, vsi drugi pa, keri iz ravno onega qelnika pridejo — ino kerih zna dvoje, troje ino veq biti — se velijo pozni ali zadni roji.
161. Kda pridejo poznezi roji za pervimi?
Dostakrat izidejo poznesi roji xe zred pervimi, ino to je vsikdar dobro, da so taki dvojqetni roji silno moqni. Ino to se zgodi naj berxej, qi ob qasi, kde je pervi roj iziti hotel, dexovno vreme pride,
7*
kero ga od izidenja zaderxu Zmes totega qasa se izlexejo neke mlade matice is svo-jih lexnic, tak как tudi mnoxina drugih qel, ino skos to se nemir vu qelniki tak pomnoxi, ki pervi ino drugi roj na enkrat izletita. Ravno tak se zgodi gosto, ki s’ pervim poznesim rojom tudi drugi ino tretji pozneai roj izide. Taki roji so оbqinski jako moqni, imajo med sobo dvoje, troje ino veq matic, se vu mnogoterih go-molah naposedavajo, ino da se nad zvo-lenjom prave matice ne zmoxejo zediniti, se zato radi vzdignejo ino odletijo, Po vodbi pa pride pervi poznesi roj, qi se ne prikaxe za pervim xe na tretji din, naj berxej na yesti, deveti ali .trinajsti den, malokda poznej.
162. Je dobro 9 yi nam yelniki v* ednemi leti dosta rojov dajo ?
Ne! kajti skoz veqkratno rojuvanje se vsaki qelnik vu svojemi qelestvi odviye oslabi, ino zgubi vsakokrat od dvu do treh funtov meda, tudi si qele, qi njih ne zmoxemo na payo spraviti, malokda svoj potreben stroyek nanosijo. 4elniki, keri veq rojov dajo, zgubijo» dostakrat tudi matico. Ne smemo zato niedtrtga qelnika veq. Как samo enkrat, ino vu dobrih le-
72
tah nikoli ne veq, как le dvakrat rojiti pustit).
163- Keri roji se imenujejo mladiipuki?
4i pervi roj se vu tistemi leti roja da, te se taki dan roj imennje mladiqnik. Oni so redki, ino le vu dobrih letali, kde qele jako ranega qasa, xe vu Maji, ali pervih dnevih Junia, roje ispusajo. Ne smemo pa njih za sreqo imeti, kajti nji-hov materni roj se skoz nje silno oslabi. 164. Keri roji se imenujejo prisiljeniki?
Prisiljeniki se imenujejo tisti roji, keri morejo po sili is qelnika iti, ali zato da so Se nad njimi vu qelhiki qervi ino mo-li prevzcjli; alipa tudi zato, da se vu qelniki ne znajde veq nika”ka zaloga meda. Po ^adnerni prigodi se imenujejo tudi za-^t^dhiki ali stradiiiki, ino da vu totemi si-rotnemi stani navadito radi nad bogate qel** ni£fy padajo ino se tarn noterprositi ieejo, se zato tudi zovejo sirotniki. Oni pridejo 'naj berxej v* Aprili,' Septertibri ali Okto-bri vu toti hujdi stan.
165. Как se zaderxijo yele pri rojuvanji?
One s$ pri rojuvanji skaxejo odvise moxilne ino vesele. . One se izmetavajo ino issipavajo pri izidenji is qelnika z’ na-gloto, edna krez ovo, nikak naqi, как da bi
7?>
bi se skos pse vungnate, se povzdignejo na zrak, se tam z’ bistrim letanjom vkrix motajo, ino davajo polek tega celo lasten g-las od sebe slisati. 4i je letna lukna na qelniki, is kerega ishajajo, nekaj vozka3 te terpi toto izidenje west, osem do deset minot, zmes totega qasa davajo qele, kere se xe zvunah qelnika znajdejo, svojo germoto vu zraki preveno quti, ino storu-jejo na»im oqem naj prijetnesi priglcd. Matica pride is qelnika se le te, kda se xe polovica qel znajde zvun qelnika , ona se povzdigne s* posebno velikim glasom med rojeqo qelestvo , kero zdaj nekaj bli-xe vkup leti, ino se po malem od qelnika oddaluje, Mnoge qele, da so se z*medom jako obloxile, se pogroznejo na zemlo, ali si sedejo na odpoqinenje na naj blixnese reqi. Kda je zadniq celi roj svoj materni Heinik zapustil, te se on preveno bole ino bole vozko vkup potegne, ino se ogledava za stranom vu blixini ali nekaj dale vkraj, kde bi se znal posedeti, ino toti stran je zdaj nizni germ, zdaj veja, ali rastika, zdaj drevno steblo, zdaj blixno plateno belike, zdaj meja, zdaj blixna streha, ali кака druga req, kera se qelam vidi priliqna. Tu se zbere qelestvo okoli svoje matice vu gomolo, ali visi liki grozd, mosnja,
D
74
ali vreqe, епа na ovi, ino qaka dokeliq ga ne ogrebnemo vu qelnik; veqkrat pa si izise on tudi dalino, ino pusti qclara za sobo gledati.
J 66. Imamo ovadnc znamle, kda sc yel-nik hoi[e rojiti?
Imamo! le so one posebno pri pervih rojitbah ne vseli na qas gotove. Obqinski vala vunsedenje za znamlo blixnega roiu-vanja; alipa dostakrat sedijo qele veq tjed-nov zvunah pred qelnikom, ino se le ne rojijo; kajti one vunsedijo ali le zato, da ne imajo zadosta prostora, ali da je kratko prejdoq matica preminula, ino qele na iz-lexenje nove matice qakajo. Nekaj bole za-nayliva, pa tudi ne celo nevkanliva ovadna znamla je, qi qele pri svojemi domo-pri-denji is pace zo svojimi obloxenimi noga-mi ne idejo vu qelnik, temoq se k’ vunse-deqim qelam pridiuxijo, ino na izidouega roja qakajo. Druga znamla ye nekaj тексе verlivosti je izletavanje trotov pred osmo vuro vjutro. Kda je izidenje celo blizo, te se kaxe xivlenje ino migetanje med vim-sedeqimi qelami, one bexijo pohitoq noter vu qelnik, ino to je nagli qas, kde se z’ medom oblagat idejo, naj bi z’ neko go-tovo zalogo svojo novo qelinstvo spoqele, ino na neke dneve strosek imele, tp bi kde
75 hud о vreme se nagodilo. — Pri poznesih rojih je gotova znamla njihovega blixnega izidenja, qt matico qujemo kunkavo pope-vati. — Eden ali veq dnevov po izidenji pervega roja, dostakrat tudi na ravno tisti den, qujemo, posebno po jutrah ino ve-qerah, pa tudi skoz den, kda pridemo vu qelinjak blizo qelnika, keri je roja dal, qerstve glase, nikaj naqi, как da bi nje iz male trompete slisali: Til til til Toti gl.asi pridejo od matic, kere se vu qelniki za predno gospodinstvo potiqejo, kajti dava se nam veq glasov qerstvo razloqno slisali. Na toto kunkavo popevanje: Ti! ti! ti! pridejo dostakrat tudi drngi glasi, keri se nablixavajo reqjcmi kerkanji: Kere! kere! kere! Toto kunkavo popevanje imajo matice dostakrat skoz veq dnevov brez hen-janja, ino mi moremo na to dobro paziti, kajti toti drugi roji radi odidejo. Kda zad-niq toto matiqno tikanje ino kerkanje hen-ja, ino roja pa le ne dobimo, te so ma-matice xivlenje zgubile, ino mi najdemo nje potem mertve pod qelnikom na zemli, ali na blanji pred letno lukno.
167. Как se imd i[elar pri rojuvanji za-derxati ?
On more na roja naj vekse paznost imeti, ino polek tega, keliko mogoqno, tr*;
D 2
hoten ino miren biti* on ne sm£ s’cinge-tom, ali kakim drugim klep^tom ne zo sem - ino taderkanjom , tudi ne zo ykro-plenjom prerane praske ino larme delati, kajti skos to se zaqncjo qele motiti ino od posedavanja odderxavati. Naj bolbe je, iji se qelar zo bzikalnico v’roki xe pri zaqetki rojuvanja pri qelinjaki kre punega Jfkafa vo-de postavi ino na roja zvesto pazko ima, kam se ravna ino kde hoqe posesti. 4i pa vzeme qelar v’ pamet, ki se roj vise po-vzdigava ino preti odleteti, te more on kqasi nekokrat verh njega vode bziknuti, tak da bodo kaple, как dex od neba na qele padale. 4i se to hitro nekokrat po redi zgodi, te se roj naglo zaqne ponixavati ino posedavati, kajti to ga od visokega le-tenja ino odidenja naj hitrej odstrasi.
168« Jeli cinget zo zviimjeki t pundvami ino kosami na posedanje roja nikaj ne pomdga ?
Celo ino celo nikaj ! temoq to je le navadna sega , skos kero qelar ovadi, da se njegove qele rojijo, ino nam oznanuje> da roj njemi sliyi, qi ravno si kde koli hoqe posesti*
77
16р. Kero orodje je nam pri rojuvanji xe dale potrebno?
Zvnn bzikalnice, kera je iz bezove ali odrezane pubkene cevi, moremo imeti mno-gotere prazne osnaxene qelnike, lestvico, qelno kapo, dvoje vunatnih rokavic, gosjo perot, dva streana deska, iz xitne slame dugih latov naredjen skropilnik, dve vervi ali prevozi, ino kadni strog.
170. Kaj je vqiniti, kda si je roj xe na-posel ?
Как hitro si je roj naposel , se moremo na ogrebanje pripraviti. Pred vsim dru-gim imamo skerbni biti, naj se nam pa kde ne vzdigne ino odleti. Zato ga veqkrat moremo poskropiti, ino tak ga znamo neke vure na poseli zderx4ti. 4i sunce na njega sija, te moremo njemi senco na-rediti. Zmes tega si pripravimo qelnik, v’ kerega hoqemo roja ogrebnuti. Totega po-maxemo znotrah na zgorni oglavnici nekaj malo z’medom, kajti skos to storimo, da qele rade v* njega grejo ino znotrah osta-nejo. V’ lexeqih skladih se more to celo blizo na prednemi pokrivali zgoditi, naj bodo qele tu predi svojo delo spoqele ino proti zadki nadelavale. Toto pomazanje se zna thdi z’dobrimi voyqinami zgoditi, kero
В 3
78
vu xganemi vini raspustimo, a]i vu kosi-tarni xlici na ogni rastopiti damo. Kda je vse k’ redi, te gledamo roja po naj lexe-bemi naqini vu qelnik spraviti.
171. Как je roj ogrebati, yi sc jc na nixni stran naposel?
4i sedi roj vu spodobi moynje ali grozda na slabi gibki veji ali rastiki, do kere segnuti zmoxemo , te poderximo qelnik k’ njemi, ga pomalcm trosimo, ino tudi z vodo skropimo , ali vejo z njim odrexe-1110, ino qele z’nje vu qelnik trosimo, ali vejo z’ rojom pod qelnik, alipa le samo blizo коьа denemo, ino qele grejo same rade noter.
172. Как je roj ogrebati3 yi se je globoko vic germ naposel ?
4i sedi roj globoko vu germi, te moremo perviq teltko germa odsekaii, da s’ qelnikom do roja priti zmoxemo, potem ga zaqnemo Bkropiti, ino qele hitro zaqnejo v’ kos iti, posebno qi je z’ mqdom nekaj pomazan.
173. Kaj je vyinitiy yi roj vic ploti3 meji, ali dervah sedc?
4i je roj vu ploti, meji ali dervah tak globoko, da ga ne moxemo skropiti,
79 te ga s’kadnim strogom skoz dim vu qelnik spravkimo»
174. Kaj jc storiti, 7Z se je roj vu zemlo potegnul?
4i je lukna ali prepad pod zcmlo taka, da ne moxemo qel iz nje z’ vodo ali dimom izgoniti, te moremo, keliko se pu-sti, ino za potrebno spoznamo, zemlo od-kopati, z’ medom pomazan qelnik na ras-poko poveznuti, ino okoli prepadi po zemli z’ maclom ali pehom moqno biti, kajti bitja ino tiemira qele ne lioqejo terpet } ino hitro vunpridejo.
175. Kaj je narediti3 yi sc jc roj okoli drevnega stebla xiroko ino redko na-posel ?
Operviq si na moqno raglo privexemo qclni ков tak, da z’ njim do sedeqega roja segnemo, ino ga na naj vekbi kup qel der-ximo , potem zaqnemo qele ekropiti ino s’ pelinovo zeleno metlo na dngi raglici od kraja na vekb'i kup ino vu qelnik netili. 4i pa je roj na ravnemi debelemi stebli tak visoko, da nikak ne moxemo ne z’lestvi-cami, ne raglami do njega, te naj bolae storimo, qi z’moqno bzikalnico verh njega preveno skropimo ino ga nizo zgonimo,
D 4
176. Kalt je rojna platenemi belisi ogrebati ?
4i se je roj na platenemi belisi redko po platui rasposel, te poveznemo koy na naj veksi kup цё1 ino zaqnemo z* vodenim ykroplenjom ino pelinovo metlo rastroyene qele proti kobi gnati. Tudi znamo qele na platni z’ lepo skalo proti kosi strugati. Polek tega imamo dostakrat sreqo, da tudi na matico vgodimo ino jo zred qelami v’ koy iti vidimo.
177. Как se ogreble roj med drevnimi ve~ jami ino gayami?
Kde med drevnimi vejami ino gaqami naj veq qel sedi, ta naravnamo z medom pomazan na raglo privezan koy, tak как qele naj lexej znajo vu njega iti, potem ga z’vodo, s'pelinom, ali nidi dimom iz gaq silimo. Kda pa xe vekyi kup qel, imamo v’ kost, ga vzememo z dreva ino spodi na pripravleno klop postavimo noter do noqi, dokeltq se tudi vse ove qele ne priletijo dol vu njega.
178- Как ogreblemo roja iz votlega dreva?
Tu moremo operviq v’ pamet vzeti, jeli roj vu votlini od letne lukne dol ali gor sedi. 4i sedi od letne lukne dol, te napostavimo z medom pomazan koy na Js.tno lukno spodi pod rojom pa zvertamo
8i hikno, tak da skoz njo s* kadntm strogom dim na qele gnati zmoxemo. 4i pa sedi od ]etne lukne gor, te prevertamo nad rojom lukno vu votlino, ino kadni strog pa na-stavimo vu letno lukno ; qele nato hitro idejo zgorah skoz novo lukno vun vu pri-stavlen коь, ino naj hitrej, qi med tleqe reqi vu kadni strog vzememo pesjo ali ka-ko drugo kosminje ali qloveqje lase, ali nastrugane paxnohte, rogele, konjske ko-pita ali qunte, kajti takega duha celo nikak ne hoqejo tcrpeti.
17р. Kaj je napraviti, yi se znajde roj previsoko na veji ali vu votlinii do kere ne moxemo ?
V’ totemi prigodi glejdajmo z’ medom pomazan koy, keliko mogoqno, blizo roja na ono ali blixno drevo obesti, ino potem reja zo dkropilnico ali bzikalnico pregan-jati. 4i pa to nikaj ne pomaga, ali se storiti ne da, tc gledajmo, jeli se ne pustt cela veja ali votlina odsekati ino на zemlo verxti. Toto dolverxenje je veqkrattak sreq-no, da se roj nikak ne pokvarf.
180. Kaj je skuvavati, yi do roja celd ni-как ne moxemo ?
4i sedi roj na debeli visoki smereki ali hojki po stebli med vejom, ali na veli-
D 5
£2
kemi staremi perbkemi hrasti, tak da brez velike nevarnosti xivlenja nikak ne moxe-mo blizo njega, ino njemi tudi z’ vodo ni-kaj ne zadenemo, te znamo skuyavati, siner-deqi dim is smolja, paxnohtov ino vune ali druglh reqi delati , tak da ga veter na tjele vletje ino nje preganja.
181. si roj tudi rad are sam pri rojuvanji vu коч sede?
4i imamo zraven qasa, к la se roj zaqne izmetavati, z’ medom pomazan na ragli privezan koy, ino ga skrivoma na blixno drevo, proti keremi se roj od daleq ravna, poslonimo, to se nam veqkrat tudi sreqa nagodi, da si roj xe sam vu koy sedc. 182» Odkod pride3 ki mladi roj veqkrat
pd nazaj v mat emi коз Lett?
To pride od mnogoterih zrokov: al* zaostane matica sama rada, ali da se najde preslaba, vu qelniki, ?li je dobila plantave peroti, ino blizo qelnika na zemlo padnu-la, ali je opeyala ino se blizo qelinjaka vu travo pogrozila, ali se je kde na niz-nemi strani zastavila , kde qelestvo nje ne najde. Vu takih prigodih se obemejo qele pa nazaj vu materni koy.
183. Kaj je vu takemi prigodi vqiniti?
4i je matica vu qelniki zaostala, te ee je zanesti, da bode roj vu treh dnevih
S3 pa vun eel. Tudi pa moremo na zemli ino vu travi pred qelinjakom zvesto poiskati , qi je matica ne kde tarn najti. Naj berxej je mala gomola qel pri njej. Toto gomo-lico qel moremo z’ malo sibo ali palico razgoniti ino matico iziskati, ino njo zred gomolico qel k’ maternemi kosi pred letno lukno spraviti, naj tudi ona za svojim ro-jom gre pa nazaj vu materni qelnik. 4i pa ее prejdoq matico na zemli najdemo , как je mladi roj nazaj vu starega odisel, te jo hitro moremo vu matiqnici (matiqni ko-baqki) na raglici med roja derxati, ino kqasi si roj okoli nje na raglico zaqne po-sedavati. Mi nato raglico z* matico poma* Jem ponixavamo na blixno drevo, naj si roj tarn naposede, ino ga gremo ogrebat, qi ravno je mali ino slabi.
184. Как pd je matii[nica ali тсЛьцпа ko-baqica, napravlena^
Ona je is konjske xinje, is svile, iz drobniqkih sibic, ali celo is tenqkih vosqe-nih niti redko spleten kosek, spodoben ve-likoti ino okrogloti kureqjega jajca ali ei-vilnega napersteka, pun stirivoglastih ali dugavih luknic, od zvunah z’ medom po-mazan, na raglico prititfnjen ali pribodjen, ino matica v’ njemi tak, da jo qele od da*
D 6
.<84
let[ lehko vidijo, kermijo, ino is totega ковека resijo.
j 85. Kaj imamo storiti^ yi je novodoblen roj mali ino slabi ?
4i je novodoblen roj mali ino slabi, te naj bolse storimo, qi ga postavimo vu qelinjak na selo starega, ino starega pa inam, nekaj dale vkra) na drugo mesto pre-nesemo. Так pride dosta qel is starega roja k’ mlademi, ga naredi velikega ino moq-nega; stari pa, da po totemi naqini preci qelestva, zgubi, se zato v’ on emi leti dru-gokrat ne rojf, ino ostane tak tudi moqen. 186* Kaj je narediti, yi te vey rojov na enkrat roji ino vkup sedejo ?
To se pri velikih qelinjakih gostokrat zgodi , ino je — qi so roji ednakega plo-da, t. j. sami rani roji, ali sami pozni ro-ji, — nikak ne za nesreqo imeti, kajti qi nje v’ eden qelnik vkup ogrebnemo, v’ ke-remi imajo zadosta prostora, te zderxijo oni le naj bolso matico, vse ove pa v’noqi odbijejo , ino mi nje potem drugi den pred letno lukno ali na zemli pred qelnikom mertve najdemo. Taki vkup ogrebneni roji se posebno zbistrijo, ino nam naj berxej spravijo se pridobiqek ino veselje. 4i pa so roji razliqnega ploda, i. j. pervi ino drugi roji vkup, te je to vseli neprijeten prigod,
«5
kajti taki roji se med sobo ne pogajo, qele edna nad ovo padajo, se tergajo ino kolejo tak, ki jib veliko na zemli najdemo. Ino jzrok tega je, da pervi roji xe oplodene, drugi pa neoplodene matice pri sebi imajo. Mi zato moremo pri rojuvanji pazko imeti , jeli so roji ednakega ploda. Veqkrat znamo vkupletenje rojov skos to zabraniti, qi okoli pervega roja, keri se je xe napo-sel, hitro pert odenemo. Nato znamo vsa-kega zosebno ogrebati. 4i pa oba v’ eden qelnik ogrebnemo, te naj berxej xe drugi den rada pa vun ideta.
287. Как pd razloytmo dva roja, kera sta si vkup seta ?
To se zna po mnogoteremi naqini zgoditi. Operviq jako poskropimo qele s’ vodo, naj nje vukrotimo ino razletavanja bra* nimo, potem strosimo ali poslruxemo nje vse vu veliki pert, ino ga rasprestremo na zemlo. Nato se vsaka matica ali xe sama zo svojim qelestvom v* posebno gomolo podava, alipa matice is qel polovimo ino vu matiqnico (matiqno kobaqico) denemo, ino z’njimi vu prazne qelnike, ino zagra-bimo k’ vsaki neke pesice qel, ino qele se same k’svojim maticam pridruxijo ino pri njih ostanejo. Veqkrat je zgrablenje mati'c iz rojov ne potrebno, temoq mi smemo le
D 7
86
z’medom pomazane qelnike okoli rojovega kupa napostaviti, ino z* veseljom vidimo, как qele zo svojimi maticami vu nje ide-jo, ino se same vu zosebne roje razloqijo, tak ki se vsako qelestvo k’ svoji matici sto-var&i. Le ne smemo kosov ali qelnikov* ravno na zemlo djati, temoq neke hlode ali palice podloxiti, naj qele znajo povso-dik vun ino noter hoditu — Alipa tudi denemo celo gornolo qel, potem, kda smo jo dobro poskropili, vu koy, is kerega nato qele vu velike niqke, qun ali korito stro-simo ino s’pertom pokrijemo. Tam znotrah pustimo nje blizo taertal vure z’mirom, ino gremo zmes «e po ove qele , kere so se se pa na poselisi nabrale, ino nje strosimo k’ totim. Zraven qasa denemo teliko zele-nih drevnih vejic ali rastik k’ qelam vu niqke ali korito, keliko rojov vkup sedi, ino tak, da se njihovi ver&iqi qel dotiqejo, s’konci pa na kraji korita slonfjo. Так po-krite pustimo nje skos celo noq v’ miri* Drugi den jako rano najdemo, da se je vsaki roj zo svo;o matico na posebno vejo ali rastiko nabasal, is kere vsakega znamo lehko vu posebni qelnik spraviti ino v’qe-linjak poseliti.
87
J88» Od qega prides da neki roji, как hitro si posedejo, se pa vuzdignejo ino odlctijo ?
To nam vqinijo veqkrat poznetft roji, keri dostakrat troje , qetero ino veq matic med sobo imajo, ino se nad njihovim iz-volenjom ne moxejo zediniti. Oni letijo zato od ednega strana do drugega , dokoli se zadniq ne zedinijo, ali se na veq rojov razloqijo. Na tem pa je naj berxej le qelar kriv, qi roja, как hitro se zaqne povzdi-gavati ino hoqe odleteti, ne poskropi kqasi z’vodo; kajti le voda je edina pomoq, roji odidenje zabraniti; ino to moremo posebno pri xgeqemi vremeni skerbno delati, ino ga zo mnogim «kroplenjom vu snaxen qelnik ogrebati.
igp. Je to tudi zrok, yi nam po ogreb-nenji pd izidejo?
Jako mnogokrat resen. Dostakrat pa je tudi nesnaga qelnikov na tem kriva, posebno qi so se miai vu njih gnezdile, maqke nje onesnaxile, pavuki ino drugs xixale nje z’ gerdim duhom napunili, ali qi so kde v’dimi visli. Vu take коье znamo tri- ino veqkrat roje ogrebnuti, ino ni-koli nam ne bodo znotrah ostali, temoq vseli pa izisli; kajti nikaj ne moxejo menje terpeti как smrad. Komi zato roj is ко-
88
ва рк izletf, tisti ga le kqasi vu novi ков ogrebni,
jpo. Is yega spoznamo, da se matica med vugrebnenim rojom. znaj del
To je lehko v’pamet vzeti, qi se qele vu velikih redah vu qelnik podavajo, ino se zvunah pred kosovo letno lukno kqasi na straxbo postavlajo, qi zadek svojega tela visek povzdigavajo ino s* perotami veselo krepelfjo. To imenujejo qelari: 4ele se ma-tlci pokarajo.
ipi. Kaj je po ogrebanji roja storitip
Как dugo ве so qele ne mirne, temoq ве коьаю okoli leqejo, teliko qasa ne sme-mo qelnika iz 6qi pustiti, temoq skerb imeti moremo, naj xgeqi sunqni xari ne sijajo na roja, keri ga na izletanje vabijo. Na-pravrno njemi zato senco iz veja, ali s’ pertom, ino qakajmo , dokeliq se vse qele — le na neke je ne gledati — k’ njemi zberejo, ino ga postavmo potem kqasi vu qelinjak na njegovo selo, kajti qi ga na mesti, kde smo ga ogrebnuli, predugo pu-stimo, te se mnoge qele ta letati nava-dijo, ino veq dnevov tarn okoli leqejio, Dostakrat pa toti nemir terpf noter do noqi.
89
192. Mt kaj зе je za ogrebnenjom roja vey gledati^.
Na to, naj mladi roj, qi se po ogreb-nenji dexovno vreme nagodi, ne strada. 4ele si vzemejo sicer pri svojemi izidenji iz maternega kosa medni stroyek na neke dneve s’sobo, alipa qi dexovje duxe terpi, te moremo nje, da svojo zalogo hitro po-xijejo, kermiti, dokoli ji.ni 1ерьо vreme ne dopusti, si svoj potreben strosek na pasah pobirati.
193. Jeli moremo vse roje ogrebati?
Ogrebati moremo nje vse, ne pa vsih vu qelinjaki posadjati, kajti neki — poseb-jio tretji ino bterti roji enega leta — so tak slabi, ki svojega potrebnega stroska za zi-rno ne zmoxejo do polovica nanositi; zato naj bol&e vqinimo, qi dva, tri ino veq takih rojov v’ednega zedinimo.
194. Как se toto zedinenje zgodi?
4i so roji na eden den izibli, te se ne pustijo kqasi zediniti; kajti med njimi postane boj, ino oni pa naglo izidejo. Mi zato naj bolse storimo, qi vsakega zoseb vu mali kos ogrebnemo, ino oba. do poz-ne veqeri tarn, kde smo jiva ogrebnuli, stati pustimo. Vu mraki, kde so se qele xe vu zgorno koitovo oglavnico spravile, ne-
9°
semo oba kosa vu tjelinjak, obernemo skerb-no ednega na opak, ovega pa postavimo gor na njega, ino ovexemo okoli nju tain, kde se vkup lexeta, roqno brisaqo, ino ter-kamo po spodnemi ко id s’persti, dokoli so se qele ne gor spravile, kaj se s’ po&umfcm ino praskctom godi. Nato vetrimo lukno na spodiiemi ком, naj se qele od poman-kanja ztaka ne zaditbijo, ino pustimo, oba ko^a skoz noq, ednega na ovemi sloniti. Pridoqi den za ranega jutra je zedinenje obu rojov opravleno. Mi zdignemo potem zgorni kos dol, ino ga postavimo na nje-govo mesto vu qelinjaki. — Ъе slobodnej pa se zgodi zedinenje z’bovistnico.
ipj. Kaj je povistnica?
Ona je okrogla kruglasta goba, kera na peseqnih travnikih rase ino se od vra-qitelov za vustavlanjfe kervi na rane deva, zaio nam je ona tudi znana, pod imenom: kervnica ali kervna go ba. Kda je suha, ino jb vkup stisnemo, se ona, kda sdsek po-pustrimo , skos svojo istegnotost pa istegne. 4i pa jb vuxgemo как ognovo gobo , ino pod ali vu qelnik denemo, kerega potem zadelamo, tak da dim nikde ne moxe vun, te se qele od nje .ovomotijo ino omamijo, ino pokapajo vu nekih minotah liki mertve dol. Toto ovomotenje pa ne terpi dosta
pl kres stertal vure, nato se pa oxivijo ino opravlajo znoviq svojo delo pa ravno t\k, как prejdoq. Skos toto pomoq znamo dva ino veq rojov jako dobro zediniti.
196. Как pd se polek tote^a deli za-derximo ?
Mi vzememo prazni slamni svitek, ino vteknemo svilo vu naj viseso svitkovo klo-baso tak, da svila , qi je liki koleno vu-gnena, raven vogel naredi, ino tak daleq naprej segne, da. qi se qelnik prek po-stavi, dala od svilne spice do satovja, ali do 9 vu qelniki viseqih qel, qetero ali pet perstov znese. Na toto svilo nateknemo edno bovistnico, qi pa je mala, tc dve ali tri, ino postavimo svitek vu prazno latvo ali na klop, vuxgemo nato povistnico, ino denemo qelnik z’rojom skerbno na slamni svitek. Как hitro se qele verh vuxgane po-vistnice znajdejo, zaqnejo sumeti, praskati, krepeliti, hrumiti ino berneti, to pa, qi je roj dober, ino goba slisno vuxgana, nikak vise treh ali stireh minot ne terpi. Kda po-tem v’ pamet vzememo, da v’ qelniki po-malem celo tiho biva , te terkamo zgorah na kos, naj vse qele dolpadnejo. Kda se je to zgodilo, te kos povzdignemo, ga denemo na stran, ino izisemo matico. Ona je ne xmetno najti, kajti da pozno padne,
9*
zato lexi ona blizo cel6 zgorah verh qel, tam kde naj debelej qel lexi, ino je le od malo qel pokrita* Mi vzememo pere, s’ke-rim celo sgorah lexeqe qele obernemo,.ino jo lehko v’ pamet vzememo, Kda smo jo najsli, te jo zapremo vu matiqnico. Так delamo tudi z’ovimi roji. Zadniq strosimo vse qele vu prazni ко», kerega velikota more celemi qelestvi biti primerjena, ino pcstavimo med iziskanimi maticami naj vek-80 ali naj lepso ta, ко» pa obernemo na opak ali na glavo, ino zvexemo tenko pla-tenico krez odpertek, ino ga pustimo tak dve vuri, dokoli je ne noq postala, nato pa ga postavimo na njegovo mesto vu qelinjaki, platenico odvexemo ino odpremo letno lukno. Pridoqo jutro vzememo platenico vkraj ino pustimo qele letati. —• Le-xej pa so resen roji zedinite, qi je eden xe dva dneva ogrebnen, ino svojo delo xe zaqel.
197. У a kaki nayin se to zgodi ?
Mi ogrebnemp roja vu ко», ali tak imenuvan ogrebnik, keri ne ima v’ sebi hlodov ali krixov, ino ga pustimo na mesti ogrebnenja z’ mirom stati. Как hitro pa je sunce zajslo, te razgernemo pert na zemlo ino denemo dva liloda gor, idemo vu qelinjak po qelnik, s’kerim hoqemo roja ze-
93 dinit), ino ga postavimo na pert, ogreb-nik ali ко» z’mladim rojom pa postavimo ta na poloxene hlode, ino vdarimo potem dva - ali trikrat silno po ko»ovi glavi, tak padne roj dol na pert, ino kqasi postavimo ко», s' kerim roja hoqemo zediniti, skerbno — naj niedne qele ne stisnemo — verb njega prek; iz ogrebnika pa se tudi zaostanoqe qele strosimo; one ne letijo vi-»ek, temoq idejo zo prasketom vu qelnik,' ino zedinenje se opravi brezi vsih obstoj-nosti. Pert zvexemo zo Htiremi skrili kres qelnik vkup, ino qelnik. kda je miren ino qele xe vu njega gor odi»le so, pa na nje-govo mesto vu qelinjak postavimo. 4i drugi den pert odvzememo, te bomo odverxeno matico naj»lk — Po ravno totemi naqini naredimo slabe ali brczmatiqne roje s’ poz-nesimi tudi moqne.
ipg. Как znamo pozn&e roje zabraniti?
K’ tem imamo mnogotere pomoqi. Ravno как poveksanje ali razdalenje qelnikov skoz nastave ino podlage rojuvanje obqinski zabrani, tak zabranimo tudi poz-nese roje, qi kqasi po izidoqemi pervemi roji, damo maternemi ko»i prestrano na-stayo ali podlago; vseli pa to le tudi ne pomaga. Bole slobodno ino gotovo stori-mo, ip pervega roja po ogrebnenji na selo
94
mnternega postavimo, mo matememi pi drtigo mesto damo, kajti odleteqo qelestvo se oberne nato, svojemi staremi sell pri-vadjeno, k’ mlademi roji; materni roj se skos to oslabi ino pozabi na rojuvanje. Tota pomoq je blizo vseli naj bolsra. Zvun tega se pozne&o rojuvanje nekaj zabrani tudi skoz razofenje ali poruaenje trotnega ploda. Najmreq, ip ves trotni plod, na den, kde je roj iziyel, tak daleq, как le zmo-xemo, izrexemo, ali naj menje le z* no-xom rasparamo, te ima qelestvo zo sna-xenjom satovnic delati ino popusti rojuvanje. 199. КаЛ znamo qele skoz iskust pomno-scavati ?
Skos to , qi si iz njih odroje delamo t. j. qi is qelnatih kosov silimo qele, se razdeliti ino svojo lastno qelinstvo spoqcti.
200. Od koga'se tota iskust pise?
Ona je jako stara, ino se vidi xe vu petnajstemi stoletji znana biti. Veliki na-ravnik Svamerdam pa od nje se le vu leti 167З operviq piye. Po njemi so Bubert, Birah, Airih, ino Rim toto iskust jako v’ navado spravili.
2oi, Fiz qemi pa lastno obstojl iskust odrojuvanja ?
Ona obstojf lastno vu tern , da iz ed-nega ali veq starih dobrih rojov eno ali
95 veq plodnib satovnic vzememo, v* kerih se razliqni qelni plodi znajdejo, najmreq, jajca, qerveki ino pokrit t, j. s’ pokrivalami za-veqen plod; nje zaloximo vu prazni ко» zred nekirni mednimi pogaqami, jim pridenemo zadostno mnoxino qel, nje na neki qas vuzapremo, dokeliq so si matico isleg-]e, ino se edna ovi tak privadile, ki svojo zosebno qelinstvo imajo.
202. Je odrojuvanje Ьо1чо> как rojuvanjel
Odrojuvanje je bolao! posebno vu stranih ino letah, vu kerih se qele malokda ino pozno rojijo. Mi ne dobimo odroje le samo prej, как roje — obstojnost za qelno rejo veliko imenitna —• temoq mi znamo nje tudi ob naj bolsemi qasi delati; kda se nam obstojeqo lepo vreme doqakati vidi« Tudi se nam ne nagodijo polek odrojuvanja tiste neprijetnosti ino protivnosti, kere ве pri rojuvanji znajdejo, n. p. dugo qakanje ino pripazuvanje na qas rojitbe, nevarnost pri ogrebanji, odidenje ali odletenje<
20J. Na kaj imamo pri odrojuvanji gle-dati ?
Pred vsimi reqamt gledajmo na tea-kost rojov, od kerih hoqertjo odroje delati, potem pa tudi na qa’s, ob keremi nje delati moremo.
9б
204* Kaki more biti roj} od kercga ho-i[emo odroje delati^
On se more v’ naj bol&emi stani znajti, t. j. on more qelestva ino meda bogat biti, tak ali xe popuno nanosen ino nadelan biti, ino vunsedeti zaqeti. Posebno se la-stijo k’odrojuvanji le taki roji, keri se pred drugimi skos svojo marlivost jaki skaxejo, ino neradi roje davajo, temoq rajsi kda jim je prostor premali, vunlexijo. Naj nje za ranega qasa po' zimi proti konci Aprila ino srednega Maja na odrojuvanje pripravimo, jib vu protiletji ne smemo porezavati, ino jim celd nikaj meda, ino tudi ne snaxnih praznih Salovnic, temoq le celo stare ino xe plesnive pogaqc odvzeti.
3Q5. Ob keremi yasi moremo odroje delati?
To se ne sme v’ leti ne prerano, ne prepozno zgoditu moremo na letino pazko ,jmeti, jeli fie je protiletje rano ali pozno zaqelo. Vreme more topic, nebo jas-no biti, ino cvetje more qelam bogato paso ponuditi. Naj boltri qas je od srednega Maja do desetega ali dvanajstega Juhi'a.
206. Kere 1>игё skoz den so za to naj priliy'ne'se ?
Brezi vsega dvoja- vjuterne vure od osmih do desetih, ino popoldnevne vure od
97
od treh do aestih. Obpoldnevne vure si za tega volo ne zeberemo radi za toto opravilo, da so ob totemi qasi qele naj qut-nege, se rade razjeztjo ino naglo silno pi. qijo, ino si tudi lehko ropare privodimo. Mnogi qelari opravlajo odrojuvanje naj rajsi vu odveqernih vurah, da se mir pri qelah skoz odklanjanje sunca hitrej priblixa,
207. Keri qelniki so za odrojuvanje naj prikladne'ii ?
Razloqlivi stojaki ino lexaki, t* j. stojeqi ino lexeqi skladi, keri se dajo razde-liti; polek totih pk tudi oglavniki, t. j. stojeqi zgorah v’ okrog zdelani ko&i.
20g. Как se zaderximo pri totemi opra-vili?
Po mnogoteremi naqini: Ali si pustf-mo prejdoq matice vu posebnih plodnih matiqnicah na to izlexti, ali zaloximo plod vu prazne kose, ali razdelimo sklade, ali izbobjamo roje.
sop. Kero med totimt opravilami je naj lexeso ?
Izbobjanje, kero z’ oglavniki ali stoje-qimi ino lexeqimi skladi naprej jemleTno.
210. Kakse opravla izbobjanje z oglavniki 3
Veqer prejdoq odexenemo qele vu za to pripravlenemi oglavnemi koai z’ di-
E
98
mom, kerega skoz letno lukno vupihava-mo, nazaj, ino nje skos to silimo, se vi-yek podati, potem odzdignemo oglavnik z’ njegove seine klopi, ga obernemo ino postavimo na glavo, na njegov odpertek pa drugi prazni koy, keri s’totim edno da-lo ima, ino zvexemo tam, kde se oba койа, eden na ovega prilexeta, platenico v* okrog okoli, naj niedna qela ne zmoxe vunpriti. Tota dva med sobo zvezana ko-ya postavimo vu prazni slamni svitek, ali obernemo neposlonati stol na opak, ino oba sklenjena koya postavimo med stolove no-ge, naj tam moqno ino mirno teqfta , ino jiva skoz noq vu totemi stani pustimo. Zmes totega qasa se potegne dosta qel vu prazen koy. Drugi den vzememo tota dva stovaryena koya vun, ino zaqnemo s’persti celo spodi terkati ali bobjati, как da bi orgle prebirali, gremo s’ totim terkanjom ali bobjanjom pomalem okoli ino okoli pre-veno viye noter do krajca, kde se eden koy drugega dotiqe, ino toto bobjanje xe-nemo na deset do petnajst minot prevent). 4ele, kere so skos toto bobjanje vu strah ino nemir postavlene, grejo na pobeg, ino se potegnejo zo svojo matico vu zgorni koy. 4i zdaj po nareqenemi qayi sliyamo nje praskati ino sverqati, te z’ bobjanjom
99 popustimo, ino smo neke minote tiho, naj s? qelestvo zmoxe poxiveti, ino odzdigne-mo, kda. smo platenico odvezali, gorni koy, s’qelami v*njemi, na stran, ga denemo na klop, ino ga nesemo z’ njo na pripravleno selo vu qelinjak. Izbobjan ma-terni koy pa postavimo itak na njegovo staro mesto, ino delo je opravleno. Polek tega pride vse na to, da je naj stara rod-na matica s’ qelami vu prazni koy se podala, ino da je naj izbobjan roj zadosta moqen.
aii. KtzX1 je zvediti, da se stara rod/га matica znajde med izbobjanim rejoin?
To se da celd lehko skoz lexenje nje-nih jajc doviditi, kajti rodna matica po-pustl to vu dnevih Maja malokda viye pol-vure» Na toti konec pustimo klop, na kero hoqemo izbobjanega roja postaviti, jako gladko poskobliti, naj se koy ali skladnik okdli ino okdli — brezi zijanja — prilexe, ino qerno pofarbati, ali denemo poden qer-nega papira na njo, Matica, kera ye zdaj v’novemi qelniki ne najde satovja, pusti jajca na klop ali papirovo gibo padati, kde nje lehko raspoznamo. One imajo spodobo z’jajeami, kere metuli na zelno perje nale-xejo, se vidijo bele, ino so nekaj malo splantane. 4i zato krez eno vuro najdemo
E 2
100
tote jajca na qernemi podtri, te nam je to dokaz, da se stara rodna matica pri na-pravlenemi iskustnemi roji znajde.
212. Kaj pd je storiti, yZ je stara matica ne zred rojот izi^la?
Te bodo qele same pa ко» zapustile, ino nazaj vu maternega odisle ; zato dobro vqinimo , qi si prostor vsikdar tak pripra-vimo, ki izbobjanega roja kre maternega кова postaviti znamo, maternika pa ne* kaj malo odpotisnemo, tak da oba кова pol starega prostora notervzemeta; qele bodo se nato same razdelile, tak da beta oba roja ednako moqnega qelestva.
213. Se dajo tudi stojeyi skladi izbobjatil
Dajo se, ino Be dosta bolfce, как Oglavni koyi.
214. Как imamo z*njimi delati?
4i stojeqi skladi is treh all Btireh po* puno nanoyenih svitkov ali skladnikov ob* stojijo, te vqinitno naj bolye, qi izbobjanje ravno na njihovemi mesti naprej vzememo, kajti se za svoje xnieqe volo is svojega sela texko vuzdignuti ino obernuti zmoxe-jo. Mi odvzememo zato pokrivalo z’ naj gornesega svitka ali skladnika, ino napo-stavimo prazen s’pokrivalom oskerblen svi tek ali skladnik gor, ga zdelamo s’podsto
101
jeqim svitkom ali skladnikom, ino zamaxe-mo spehe z’ jilovico. Naj boltfe se zgodi to eden ali dva dneva pred izbobjanjom, Pred poldnevom proti deveti vuri odpremo spodi stojeqi letni sklad, xenemo qele s’ kadnim strogom nazaj, ino pihamo dim vu leini sklad. Skos to qele okrotimo, ino vu strah postavimo, one se podajo na pobeg ino idejo vi^ek. 4i smo to xe blizo na osem do deset minot delali, te zaqnemo od spodi na stojeqemi skladi okoli ino okoli po navadni yegi bobjati, gremo s’totim ter-kanjom pomalem preveno vibe, noter do kraja, kde stojeqi sklad hoqemo odvzetL Toto bobjanje xenemo blizo petnajst do dvajsti minot. 4ele se podavajo zo svojo matico preveno vise gor, ino napunijo zad-niq zgorah napostavlen celi prazni svitek ali ves sklad. Как hitro to skos prasket ino sverqanje qel vu pamet vzememo, ali skoz vu zadni steni vupostavleno stekleno plato vidimo, te prebadamo z’gletvo vu svitek ali skladnik, kerega s’ stojeqega sklada od-vzeti hoqemo, Najmreq qi obstoji stojeqi sklad is stireh popuno nanobenih svitkov ali skladnikov, te odvzememo njih dva, tak da roj potem is trek svitkov ali skladnikov obstoji. Nato vzememo lepo, oxga-ч no, z’ dvema prejimakoma oskerbleno ci'
E 3
102
treno strunjo, ino jo namerimo zmes pre-bodjenega speha svitkov ali skladnikov, prerexemo z* njo pogaqe zo skerbnim pri-gledom, odzdignemo one tri svitke ali skladnike ino nje postavimo na polek pri* pravlen prazni svitek ali skladnik tak, da odroj zdaj is atireh svitkov ali skladnikov obstoji. Or ob dva svitka ali skladnika pri-kraqcn materm sklad pk bode zdaj zgorah s’pokrivalom zadelan ino zo praznim svit-kom ali skladnikom, kerega na letni sklad denemo, podloxen, ino ova dva z’ njega cdvzeta svitka ali skladnika pa gor po-stavlena, ino vso opravilo je dokonqano.
215. Kaj je z’ odrojom na dale storiti?
Prigledavati moremo, jeli je zadosta qelnati, ino ga postavimo potem na pri-pravleno selo vu qelinjaki.
216. t/Z je ne jako i/elnati, kaj je vqiniti?
Postavimo ga skoz dve vuri na mesto maternega qelnika, te bode zadosta mo-qen postal, ino potem se le ga postavimo na njegovo stanisno selo. Ino ne imamo se bojati, ki bi on od maternega roja pre-qelnati postal, kajti za navadjenega Jetanja volo se podavajo qele pa preveno nazaj vu materm qelnik.
ЮЗ 217. pa odroja naredimo jako це1па-tega ino moifnega?
Skos to, qi ga iz dvu qelnatih rojov napravimo»
218. Как se to zgodtl
Mi postavimo novonapravlenega od-roja, qi smo presvedoqeni, da ima pri sebi rodno matico, na selo qelnatega roja, kerega zmes na drugo mesto prestavimo. Nje-gove qele letijo zdaj od svojega kosa na privadjeno stanise k’ odroji.
219. Jeli med totimi dvoje qelami ne po-stane smertni boj?
Ne! one se, mirno pogodijo, qi je odrojova matica rodna, kajti one so od praske odrojuvanja ъе prestrasene. Pridoqe qele so sicer nemirne, da svojega starega dela veq ne najdejo, alipa zadniq grejo le rade k* odroji, iuo ga delajo moqnega.
220. deli se prestavlen kon ne oslabi?
On zgubi sicer qelestvo, ino henja dva dneva letati; da pa se skos vsakodnevno izlexuvanje ploda skoro pa moqen najde, zato zaqne on pa delati, ino zguba qele-stva njemi veq nikaj ne skodi, ako ravno tudi trote odgoni, ino rojuvanje popusti, kajti to je za njega le dobro.
E 4
Ю4
22i. Jeli ne zmoxemo zabraniti} naj z odrojom odcgnana rodna matica zavolo pomankanja satovja vu novemi ko'i svo-jih jajc ne bi pustila padati ?
To znamo zabraniti! ino sicer skos tr, da kosi, od kerega se odroj dela, namesto praznega svitka ali skladnika, snaxeq s* praznim qistim satovjom nanosen svitek ali skladnik napostavimo, ali za podlago. da-mo; matica lexe nato kqasi svoje jajca vu prazne lexnice, ino skos to se nam zredi roj hitro na veliko imenitnost. Take s’ praznim sotovjom nanosene svitke ali skladnike moremo na toti konec dobro zadelane imeti, naj se skoz nikaj ne odsnaxijo, ino vu dobri sranbi zderxavati.
S22. Jeli bodo odroji, kere is stojeqih skladov delamo, pd tudi stojeqi skladi?
To stoji v’lastni voli vsakega qelara; mi zato znamo vse odroje, kere is stoje-qih skladov delamo, tudi vu lexeqe sklade preobernuti, da se s’ totimi lexej pustf delati.
223. Как se to zgodi?
Mi naredimo vu pokrivali praznega svitka ali skladnika, kerega pred izganjan-jom roja stojeqemi skladi zgorah napostavimo, letno lukno, ino sicer tak, da po-
gaqe, qi odroja poloximo» v* od’rezanih svitkih ali skladnikih ravno »a opaqno ali ravno dol viseqo lego dobljo-,. toto letno-lukno potem zadelamo na tak dugo, keliko qasa odrojuvanje terpi, ino jo pa od-premo, kda odroja preloximo ino ga na r.jegovo mesto postavimo»
224. Jeli. toto premenenje ne naredi kvara?
Nikak ne! qele se po totemi preme-nenji hitro ino bres texkote privadijo; zato mnogi qelari radi delajo is stojeqih. skladov same lexeqe.
225. Znamo tudi iz lexeyih skladov odroje delate?
Znamo! alipa oni nam xe veq dela naredijo.
226. Как opravlamo iota delo?
Is celega ravno tak, как pri stojeqih skladih. Na den prejdoq odvzememo pred-no pokrivalo , v’ keremi se znajde letna lukna, xenemo qele z’ dimom nazaj, ino gledamo, jeli so si plod nasadile, ali ma-« tiqne lexnice naredile, ino napostavimo prazni slamni svitek ali skladnik; v’ keremi se letna lukna znajde, spehe pa skerbno za-maxemo z’jilovico. Eden ali dva dneva po-znej nesemo lexeqi sklad, kda smo prejdoq njegovo letno lukno zadelali, is qelinjaka
F 5
10f>
pod senqnato drevo, ali pod zeleno listno streho, ino postavimo na njegovo staro selo prazen qelnik, naj se is pase domo pridoqe qele znajo vu njemi zbirati. Zdaj odpremo lexeqi sklad zadi, ino xenemo qele z’dimom vu njegov preden del. Kda smo nje zadosta spokorili ino vu strah po-stavili, tak da njihovo celo delo od njih zapuyeno ino prazno tu stoji, te zaqnemo ravno tak, как pri stojeqih skladih okoli qelnika bobjati, alipa s* potrebnim prigle-dom, naj se kde niedna pogaqa vu qelniki ne poterga, ino delamo toto bobjanje tak, da pomalem preveno dale naprej pribob-jamo noter do strana, kde odroja, keremi eden ali dva svitka ali skladnika dati mislimo, potem как materni koy is treh, bti-reh ali vet{ popuno nanosenih svilkov ali skladnikov obstoji, od maternega koya od-rezati hoqemo. Toto bobjanje ino vupiha* vanje dima xenemo zo zmesnim veqkrat-nim vustavlenjom ino pohenjanjom, blizo do polvure preveno. Potem odpraskamo jilovico med spehjom na obema svitkoma, kde hoqemo materni qelnik odrezati, raz-bodnemo z* gletvo svitke ali skladnike tak daleq narozno, da oxgano debelo citreno strunjo zmes vuspraviti zmoxemo. S’ toto svilo razrexemo nato koy od spodi na vi-
10/
век, naj po totemi naqini zabranimo od-terganje pogaq, te pribodnemo na predni del, keri zdaj odroja spodobi, ino matico v’ sebe ima, prazni svitek s’ pokrivalom , zamaxemo spehe z’jilovico, ino ga na blanji postavlenega denemo na stran. Materni qel-nik pci zadelamo predi s’pokrivalom, v’keremi se letna lukna znajde, ino kda smo vse spehe ino raspore v’ jilovico skerbno zamazali, ino tudi zadni odpertek s’pokri-valom pa zadelali ino dobro zaveqili, ga nesemo na njegovo blanjo djanega na nje-govo staro selo vu qelinjak, ino potem pri-pravimo tudi odroji ravno tam prostor ino odpremo njegovo letno lukno. Ovaqi pa, kaj dojde pomnoxa vanje qel, delamo vse ravno tak, как z* odroji od stojeqih skladov. 227. Po keremi nayini delamo odroje skos vusadjen plod?
Mi vzememo snaxen prazen qelnik, zaloximo vu njega eno ali dve medni po-gaqi ino dvoje qistihsatovnics’praznimi Jex-nicami, kere smo pri porezavanji za toto delo sranili. Nato izrexemo iz dobrega qel-natega kot»a eno plodno pogaqo, kera trojni plod, jajca, qerveke, keri ве so ne vise treh dnevov stari, ino zaveqene lilke vu sebi ima, ino zaloximo njo skerbno ino terdno med one pogaqe- Po totemi opra^
E 6
ю8
vili zagrabimo iz ednega ali veq qelnatih rojov zadostojeqo kelikost qel k’ vuzaloxe-nemi pogaqji ino satovji, zadelamo letno lukno s’ prevertanim kositarom, zadni od-pertek pa, qi je lexeqi sklad, s’tesno pri-lexeqim pokrivalom; qi pk je koy stojeqi oglavnik, te ga denemo na letno blanjo , ino zamaxemo spodi okoli vse raspoke z* jilovico, tak da niedna qela ne moxe vun priti; ino ravno tak delamo zo skladnimi fivitki. Toti tak pripravlen koy nesemo potem, qi ye je pod velikim nebom premer-zlo, vu nekaj toplotno hixo, qi pa je zrak ne premerzel, te ga znamo tudi na, za njega vu qelinjaki, pripravlen prostor po-staviti, ino ga imamo tak qetero ali pet dnevov zadelanega, Vu zaqetki so qele silno nemirne, podajo pa se zadniq le vu potrebnost, oblexejo vudjan plod ino se pripravijo na izlexitbo matice. Na peti den znamo letno lukno odpreti. One bodo vun ino noter letale ino se zaderxavale, как da bi xe matico imele, kera pa ye le na ytir-najsti ali yestnajsti den bode is svoje lexnice priyla. 4i se zmes totega qasa nagodi hudo vreme, te moxemo zaperte qele kermiti. — Znamo pa zapiranje qel tudi po-pustiti, qi zo vuloxenim plodom oskerblen koy kqasi na selo qelnatega roja denemo;
10Q totega pa na oddaleno mesto postavimo. 4ele, kere od totega roja odletavajo, se podavajo na svojo privadjeno stanise nazaj, da pa tu vse premenjeno najdejo, zato se skaxejo stlno nemirne, ino se zopertfjo vu prazen kos noter iti, ino skttsavajo tudi celo se k’sosednim rojom podavati, kaj pa skoz zmes nastavlene slepala moremo zabraniti. Zadniq pa se le one vse potreb-nosti podveYxejo , se vu, zo vnloxenim plodom oskerblenemi koei oposelijo ino si izlexejo matico, 4i se kde zmes qasa, po-kfeliq si stro&ka nabirati ne zmoxejo, de-xovno vreme nagodi, te moremo nje po veqerah kermitj.
228. Как pd se medne ino уочцепе pogdqe lehko v kos zalagajo?
Postavimo si plitvo, persteno ali ko-sitarno posodvo kres pundvo na xarjavo vogolje, denemo neke preterte voeqenice gor, ino je pustimo rastopiti. Potem vzememo pogaqe, kere hoqemo zaloxiti, ali vuteknuti, je namoqtmo s’ krajcom vu ras-pujfenemi voski, ino je nato pritisnemo hi-tro ino skerbno vu qelniki na stran; kde imajo biti, ino je zravnamo vu potrebno red. Ino tak jih znamo veq, edno kre ove nastaviti; qi ravno so ne tak vozko ino tesno edna pri ovi, как nje qele po svoji
E 7
I 10
eegi delajo, zato le to nikaj ne skodi. 4ele znajo poznej to vse xe pobolsati ino vu red spraviti*
229. Jeli se vey nayinov je delati odroje?
Je jihl oni pa so izdela preiskustni, zdela premudlivi, ino z velikimi obstojno-stami preveq zaroqeni, ino se nam zato ne hoqejo dopadnuti.
230. Jeli smo pri vsih odrojih sreyni ?
Ne! le teliko je gotovo, qi nje ob pra« vemi qasi ino zo sliunim prigledom nare-dimo, to so oni daleq bolsi, как roji, keri si dostakrat svojega potrebnega stroska pe nanosijo, kde nam proti tern odroji, po-sebno vu dobrih Jetah ве celo pridobiqec spravijo.
231. Jeli se polek tega materni roji ne oslabijo ?
Vu pervemi qasi se resen, ino sicer vseli veq ali menje oslabijo, alipa to jim malo tfkodi, kajti se vsaki den novi plod izlexuje. Mi moremo le zabraniti iskati, naj se nam po odrojuvanji ne bodo rojili.
232. Jeli se resen veykrat se tudi rojijo?
To se zgodi veqkrat resen, ino to pa je resen tudi neprijeten prigod.
2£3‘ Odkod pride, da se le rojijo?
Potem, kda se je qelam matlca od-vzela, zaqnejo one kqasi skerbne biti, si drugo matico izlexti, ino naredijo s’ pre-vidnostjo dvoje, troje ino veq matiqnlh lexnic, 4i je potem njihovo qelestvo veli-ko, vreme toplo ino prostor vu qelniki pretesen, te se nad izvolenjom malice ne zmoxejo zediniti, ene se druxijo k’toti, ove k’ drugi matici, dokeliq se ne nagodi izidenje ali rojuvanje.
234. Jeli se to ne zmojee zabraniti^
Jako mnogokrat se to xe da zabraniti, alipa vseli le ne.
235. Skos kaj toto odrojuvanje zabranimo^.
Skos to, da brezmatiqnemi maternemi roji kqasi po izgonenji prostor naredimo ino njemi p azno nastavo ali podlago damo , ino qi je skoro tudi tota puno nanoyena, se tudi drugo.
236. Kaj pd je vqiniti, qi se rojuvanje зе le zgodl?
Te moremo matico, ali qi bi njih veq med rojom bilo, nje vse izloviti, ino roja nazaj vu materni koy leteti pustiti.
237. Как se to zgodl?
Mi roja silno z’vodo poykropimo ino vu reyeto ali na razgernen pert strosimo,
Ill
ino razdelimo qele z* mokro gosjo perotjo. Pri totemi opravili bomo matico lehko naj-eli, qi le pazko imamo. Naj berxej se ona znajde med naj debelesim qelnim kupom, ino sicer tarn, kde se qele v’gomolo zbi-rajo. Tote moremo razdeliti, ino как hitro matico vugledamo, jo z* nadpaqnim pitnim steklom pokriti, potem jo skerbno prijeti ino vu matiqnico zapreti, naj, qi imamo kerega roja brez matice, jemi z* njo poma-gati znamo. 4ele pa letijo, kda se brez matice najdejo, same nazaj vu materni koy. 238- &a kaj pa vet/ moremo pazko imetipri pomno-xavanji yet skoz odroje'i
Da naj ne naredimo v* ednemi leti preveq odrojov, teinoq le neki gotov broj svojih qelnikov, ino sicer naj bolse ino naj qelnateee na to sporoqfmo, da se tudi naj prejdoq k’totemi deli ne podamo, как kda nam vreme, ino jaka pasa toto opravilo opomaguje. Kdo se tak ne ravna, se vu svojemi qelarstvi gotovo pokvari, kajti ne mnoxina, temoq dober stan rojov nam spravla prid, dobiqek ino veselje.
v» ® а д 7 л<
О <1 stroxbe ino reditbe qel vu mnogotc» r i h letnih q a s i h.
23р. Potrebujejo yele tudi posebne strex-be ino reditbe ?
Potrebujejo! le dostojno ostrexene ino slisno zredene qele nam davajo obroden pri-dobiqek. Kdo potrebno pazlivost ino skerb-livost k’qelam popustf, pride s’qe’arstvom preveno dale nazert ino se po qasem vsih rojov znebi.
240. Terja tota strexba dosta dela, yasa ino truda ?
Nikak ne! alipa как nam vse паке do-maqe stvari se le te prid ino hasek davajo; qi smo na nje potrebno pazlivi, ino to, kaj jim zna kvarno biti, od njih odvraqa-mo; tak hoqejo tudi qele, naj od qasa do qasa na nje gledamo ino jim tu ino tam pomagamo, daleq od tega, ki bi zato паке druge opravila ino dela z’njimi zamudili,
114
ino samo pri njih preveno delati mogli. Le ob nekih qasih je njim пава pomoq bole potrebna, как jo nam zosebni letni qasi izgovarjajo.
241. Imamo tudi v zimi pri yelah kako opravilo ?
V’ zimi ino posebno v* Januari, kde je mraz nekaj oster, moremo qele resen v’miri pustiti, ino vse odderxavati, kaj bi nje v* miri znalo motiti. Vso prestavlanje rojov more zato odostati, ino vso terenje ino lar-manje blizo qelinjaka moremo popustiti ino odderxavati. Is tega se nam povelf, ki tudi v’ zimi ino pri ostremi mrazi moremo skerbno na nje gledati.
242. Imajo i[cle v' zimi resen smerti spo-dobno spanje, как neke druge stvari?
Ne! one sicer visijo zgomolene med svojimi delami, ino ne dajo nikakega ob-stojeq berneqega glasa od sebe sliBati, alipa one se preveno giblejo, ino premenjavajo svoje sela, naj bi se segrevale^ se vxivajo tudi kerme, qi ravno ne tak dosta, как vu drugih letnih qasih, pa naj menje le teliko, da ne zagladijo, ino se podavajo preveno dale za hrano. Keliko merzleaa je zima, teliko veq pojejo, naj bi se segrevale. Ino polek vsega tega pa zderxavajo svojo gnu-
ИЗ fcobo 'jjri fccbi, dokeliq ne moxejo vunletdti; le te, qi zima silno predugo terpi, jo med satovje padati pustijo, kaj pa njim poznej grixo ii\o druge bolezni naqinuje.
243. Jeli yele od mraziz ne zmerznejo?
4i se toji znajdejo vu dobremi stani, t. j. qi imajo matico ino zadosta qelestva ino meda, te prest^nejo oni naj vtkbi mraz. Polek tega pa je le ne tajiti, da vu silno merzlih zimah veq qel najde smert, как vu toplotnih.
244. Jeli t[el ne moxemo pred mrazom zabraniti?
To zmoxemo 1 alipa le skoz dobro napravlen qelinjak. Neki qelari znosijo svoje roje vu zimi sicer vu klet ali na hixni pod, nje zakopajo vu pesek, pleve, oves ino drugo zernje; drugi pa napsejo seno ali otavo okoli njih; alipa to qelam malokda dobro dene. Vu pomankanji zraka splesnivijo pogaqe, qele zbetexajo, velika mnoxina njih pomerje, ino mi imamo poznej s’ takimi oslabenimi roji le nepriloxnost ino texkotnost. Vu qelinjaki se zato naj bole dobri znajdejo. Je-dino delo, kero z’njimi pri odvise velike-mi mrazi znamo opravlati, je, da kose zgorah zo vreqami ali rogoznicami odenemo ; polek tega pa se moremo celo tiho zader-
116
xavati, naj se qele ne zaqnejo motiti ino narazno id.
245. Morejo yele v* zirni tudi zrak imeti?
Morcjo ! kajti brezi zraka se zadtiSijo. Moremo zato gostokrat na letno lukno gle-dati, naj ne bode od snega , ii;o leda , ali od mertvih qel ino qelnih zjedi zaphana.
246. Как pride led na letno lukno?
4ele skos svojo dueko naredijo ‘ vu kosi snaro ali slab , tota spara ali slab se na stenah vu kaple zbere, kaple se poznej edna na ovo zlovijo, ino как qista voda na letno lukno vunteqejo, kde se od mraza na led oterdijo.
247. Как odpremo pd letno lukno ?
Ne s’ prasko ali terenjom, temoq mi rastopfmo led z’ nekakim na ogni oxgeqe-nim ffpiqastim xelezom 4i p^ je od inert-vih qel zaphana, te nje zo svilnatim vla-kom ispotegnemo.
243. Jeli zima ne imd zmes dnevov, kde bi yele znale vunletati?
Taki dnevi se veqkrat nagodijo, kde nje sunce ino topIota vun vabi. 4i ne lexi sneg, ino ne pride zraven qasa nagel mraz-pa nazaj, te jim je vunletanje pridno, kajti se tak svoje gnusobe znajo izprazniti. 4i
H7 pi lexf sneg te mnoge qele oslepnejo, pad-nejo na zemlo ino odrevenijo.
249. Je dobro qele v zimi zapirati^.
To se nikak ne sme gocliti, kajti qt najdejo qele lukno zadelano, te praskeqejo vu kosi, se trudijo s’ prejedavanjom lukne ino naredijo veliko sparo. Silno mnoge zgu-bijo polek tega svojo xivlenje. Naj bolse je, qi igemo sunce od letne lukne odderxavati, naj qele ne bodo na vunletanje draxene.
9J0. Kaj je vqiniti qi sneg text ino qele izletavajo ?
Te naj bolse storlmo, qi pred qelin-jakom slamo nastelemo ali listje natrosimo, kde si qele, qi nizo padnejo, pa opoma-gati zmoxejo. 4i pa je na blizo lexeqemi snegi dosta qel odrevenelo, te moremo nje vu gteklo spobrati, v’ topli hixi drugoq oxi-veti, ino zadniq pa k* rojom spraviti.
251. Na kaj se je dale v* zimi gledati?
Naj se ne znajde kde vu qelinjakovi strelii lukna skos kero bi snexna ali dexov-na voda tekla, ino skos kaplanje na ko-ee, qele narazno iti vabila. Ravno tak moremo tudi mitfi odvraqati, kere isejo, se vu ko«e potegnuti, Zato moremo pasti na-staviti, vu kerih se mitfi polovfjo, ovaqi
118 se nam znajdejo maqke vu qelinjaki, kere pri lovlenji misi na kobe skaqejo, prask^t delajo, ino skos to qele vu kosi razganjajo 252. Как dugo terpt zimski mtr priyelah?
Naj berxej do pervega ali srednega Februara; resen so vse zime med sobo ne ednake, alipa ob totemi qasi se xe nago-dijo dnevi, kde se qele veqkrat lehko ve-tn'jo ino snaxijo.
253. Kaj je zdaj storiti?
4i se po srednemi Februari toplotno vreme kaxe, te moremo na jasni den ob poldnevnih vurah vse roje pregledati ino zesuaxiti.
254. Как se to opravla?
Stojeqe kose poloximo, lexeqepa odpre» rrio ino pogledavamo, kaki so; jeli se zadosta qelestva ino stroska imajo, jeli je plod xe na-sadjen; jeli so pogaqe'neplesnfve; jeli jedosta qelestva pomerlo ; jeli se ovaqi kaki drugi kvar ne prikaxe. 4i teqfjo stojeqi kosi le na blanjah ali loparih, te jim tote odvze-memo ino druge snaxne damo; qi pa so na letnih skladih, te tote obernemo, odsi-plemo ino odmetemo vse zjedi ali zmele-ke, ino mertve qele; stuhnene pogaqe pa, ke.e vu koai smrad rassirjavajo, ispoterga-mo; stojeqim skladom odvzememo tudi; qi
Il9 prazno ino plesnivo satovje imajo, celo podlago, skos to postanejo prikraqeni ino toplesi. Lexeqe sklade snaxtmo tudi ravno tak, ino njim odvzememo po totemi naqini vse, kaj je kvarno, ino isemo vse, kaj je potrebno, pobolsati ino popraviti. Zjedi ino mertve qele verxemo vu posodvo, ino nje potem od zjedi skoz reseto odloqimo.
255. K' yemi so zjedi?
Zjedi, zmeleki ali trosine obstojijo is votfqenic, tote zbiramo, vu klopko stiska-vamo, ino poznej z’voskom iskuhamo, 256. Raj de mo ob totemi yasi tudi xe plod vu rojih ?
4i je zima ne odvise preostra, te vu-sadjajo qele xe proti konci Januara plod, vu Februari pa tse ga veq najdemo.
257. Ra kaj pd imamo zdaj naj vey gledati ?
Jeli se qele imajo zadosta stroska, naj njim, qi stradajo, kqasi na pomoq priti znamo; kajti qi ne imajo kaj jesti, te ne popustijo le samo vusadjanja ploda, temoq celo onemoxejo ino pomerjejo.
258- Как odpomagamo totemi stradi? Skos to, da nje z’medom kermimo.
4i je med gosti ino terdi, ga s’qisto vodo oblejemo, na tibemi ogni rastopimo, ino
120 potem vu lastnih kermnih kopankah ali perstenih ino steklenih plitvih skledicah qe-lam za kermo podstavimo.
259. Se yele vu totemi redkemi medi ne potopijo ?
Na zabranenje tega morejo kopanke ali sklediqice biti jako plitve, ino pokrite zo celo tenqkimi skalicami, ali maliqkimi blanjicami, vu kere je dosta malih luken prevertano tak, da se qele skoz nje lehko meda vxivajo, ino ne vtapajo. Neki xjelari imajo za toto kermlenje lastne iz lipovega lesa skroxene skledice, kere le en osmak meda merijo; one so zgorah s’ cmuljom, ali retfetnimi vitrami ali konjskimi xinjami vkrix prepletene tak, da qele med le skoz luknice zmoxejo cecati. Tote plitve sklediqice ali talere postavlamo vu stojeqih ko-idh celo blizo pod pogaqami, ovaqi, posebno pri merzlemi vremeni qele ne grejo na kermo, ino qi ravno pridejo, tudi lehko odrevenijo, zato se bole dobro vqinimo, qi nje od zgorah dol kermimo,
s6o. Как znamo yele od zgorah dol kermiti?
To se zna le pri oglavnih ino drugih stojeqih skladih, tudi pri deseqnih lexeqih qelnikih zgoditi, Pervi imajo zgorah vu sre-diyi
121
dud lukno, kera je s’ pilko ali qepom za-delana. Vu deseqne lexeqe qelnike se tudi da na sredi gornega pokrivala taka lukna narediti ino s’pilko ali qepom zadelati. Kda smo prisiljeni, qele kermiti, te napunimo pitno steklo, kerega odpertek se ravno v* ono lukno primeri, s’tekoqim medom, pri— v^xemo krez odpertek kerpo iz nekaj red-kega platna; vzememo pilko ali qep is qel-nikove lukne, ino poveznemo steklo na opak krez oddelano lukno. 4ele cecajo nato-med skos platenico, ino ne pridejo vu ne-varnost odreveneti. Tudi smo pri totemi naqini kermlenja slobodni, da fopanskih qel ne pripelavamo.
251. Jeli med. ne isteye skos platno?
4i je med ne celo tekoqi ino redki naredjen, te se to ne zgodi; qele ga do zadne srage iseecajo.
262. Keliko vode znamo 1) med zmesati?
Peti ali sesti del, oboje pa moremo na ogni dobro premesati.
263. Na yemi vidimo, da yele ne imajo к er me ?
To se da ob totemi qasi naj lexej skoz vago zvediti; qelnik, keri hoqe zimo pre-stati, more ob qasi svetega Mihaela 28—30 funtov znoternega glestva, t. j. pogaq ino
F
J 22
qel imeti, 4i ima na konci Februara se po-lovico svoje vage, te sc zna obstati; qi pa ima menje, te ga moremo kermiti. Kdo pa se neravna po vagi, tisti more medno zalogo skoz medno mero zvedavati.
264. Kq; jc medna mera?
Ona je mala spica is slabe svile, kera je na cole ino linie vurezana, Z’ njo zbod-nemo skerbno skos pogaqe, ino pri nje* nemi vunpotegnenji gledamo, keliko colov je 2/medom pomazano, ino spoznamo potem kelikoto medne zaloge. Alipa na toto skusavanje se je ne zanesti, ino pridemo lehko vu nevarnosi, s* toto svilo matico oraniti.
265. Keliko meda rayunimo na roja, naj ga skoz zimo gotovo Ьото zderxali?
K’tem raqunimo od srednega Oktobra do Marcia tri pinte ali dvanajst funtov meda. Ob totemi qasi moremo zato roje zno-viq zaqeti kermiti, kajti zdaj potrebujejo qele za reditbo ploda dosta veq kerme, как v* zimi. One pojejo zdaj v*osmih dne-vih teliko, как prejdoq vu treh mesecih. 4i nje pustimo stradati, te si vso veselje pokvarimo, ino se lehko celo hitro vsega qelinstva znebimo^
12.5
з€6, Moremo earn med kermiti?
Med je naj naravneea ino naj boha hrana za qele, ino zato moremo preveno za medno zalogo skerbni biti, 4i pa meda ne imamo, te znamo qele tudi z’ mezgo sladkih grusek, ali jeqmenovim ino pse-niqnim sladjom, ali s* cukrom kermiti;, alipa to so vsikdar pomoqi le vu veliki sill, Cuker je med totimi reqami naj bohri ino qelam tudi naj prijetnetd.
267. Как ее kermi це1ат cuker?
Mi vzememo meliz ali xuti farinski cuker, ino ga raspustimo vtt dostojni keli-kosti — blizo na tri funte cukra en funt — vode, ga denemo na ogen ino zmes vrenja napenimo, on bode nato po ohla-denji navadno medno gostoqo dobil, mo kermimo ga potem qelam ravno tak, как med, 4elnati kerme potrebni roji se pustijo z’ desetimi ali dvanajstrmi funti cukra skos celo zimo prederxati.
268- Как naredimo gruskovo mezgo ?
Vzememo od dobrih jako sladkih gru-sek., .kere so se popuno dozorile ino na slami perhke ino mogtnate postale, nje vu kopanji drobniqko zesekamo, ali skuqemo ino istisnemo vu toqili ali mali preyi skos snaxno platenico, Po totemi naqini doblea
F 2
is4
most se more vu novemi lonci, ali vu xe-lezni pundvi do medne gostoqe vuvreti ino odpeniti. Naj se vsa vu totemi moeti znaj-riliva kisloqa zna odvzeti , zmesamo dva ]ota krajdnega praha noter. Na} berxej pustimo od totega mosta dva tretja dela vuvreti tak, da od osmih pintov mosta tri pinte tote mezge dobimo. Tota mezga se qelam ravno tak, как cuker, omlaqno to-pla podstavla.
26р. Как naredimo jei[menovo ali plenty-no sladje?
Jeqmen ali pttenico , is kere hoqemo sladje napraviti, ravno tak, как za pivo, cperemo, namoqimo ino na rasenje ali ci-manje denemo, potem na zraki posutdmo, na mlini razmelemo, ino vn njej najdlivo cukruvo sladino skoz nalevanje perviq mletp noomlaqne ino poznej vrelo-xgeqe vode is-potegnemo. Toto mezgo pustimo skos pla-tenfco precediti, ino do medne gostoqe vuvreti. tfe prej pa, как medno gostoqo do-himo, primesamo blizo sestnajsti del meda, ino njo z* medom se duxe pustimo vreti, ino odvzememo nesnago, kera se zgorah naxene, s’cedilom. Potem toto mezgo pustimo skos sukneno kerpo preteqti, ino jo pa vukuhavamo noter do medne gostoqe. Ino vu hladni kleti se zderxi potem tota mezga vise leta dnevov.
125
27°’ Jejo Це1е toto kermo rade?
Cuker jejo ravno tak rade, как med. Ino pri mali cent, po keri se on vu na&ih qasih predava, znajo mnogi qelari svoje stradeqe roje le samo s’ cukrom prederxati. Alipa gruskove mezge, jeqmenovega ino pseniqnega sladja qele ne jejo tak rade; moremo ga zato nekaj z’ medom premedati ino qelam omlaqno toplega davati. Vu silt jejo resen tote ino druge sladke mezgnate reqt, ino se pustijo neki qas obderxati; alipa dugo ne sme to terpeti, ovaqi jim biva taka kerma kvarna.
271. Keliko jim smemo na enkrat kermiti?
Dobro storimo, qi roji zaqnejo stra-dati, da jim, ako vreme kermiti dopusti, kqasi en osmak, ali polmaselno steklo meda na enkrat damo, kajti smo tak, qi pa merzlo vreme pride, na veq dnevov oslo-bodeni.
272. Ob keremi yasi moremo kermiti?
Nikoli skoz den, kajti bi si tak objed-livce ino ropare pripelavali, zvun qi zna-mo nje od zgorah dol kermiti, ali qi jim dex izletanje brani; tudi ne pri mrazi, kajti bi nam tak mnoge qele odrevenele, temoq pri toplemi vremeni, ino pri ali po zahodi sunca.
F 3
Is6
273. Каке opravtta se nadale imatno vu totirna dvema mesecoma?
Delamo si neve qelnike ino svitke is «lame, ali skladne kiste na pripravo, ino lovimo senfee, kere se ob totemi qasi pri qelnikih najdejo.
274. . Jell toti yelam skodijo ?
tfkodijo jim! oni se posedavajo na letne lukne qelnikov, ino delajo skos pi-kanje zo svojimi kiuni prasko, skos to pridejo qele v'nemfr, ino se, qi k’letnim luk-nam pridejo, Od njih zgrabijo ino pojejo»
275. Kake opravtla pridejo vu JMarci naprej ?
Vn totemi meseci bivajo qele xe bole xive, da se zdaj xe pa toplo vreme pri-kaxuje, zato vu poldnevnih vurah ino prejdoq, qi sunce xe prijatelno sija, izletavajo, se snaxijo ino svoje mertve iznayajo , tudi ispravlajo iz lexnic oterden cvetni prah, ho-dijo po zamaxa ino proti konci meseca tudi po med, Pri totih mnogoterih opravilah jim moremo pomoqno roko ponuduvati,
276. Kaj pd imamo zdaj posebno delated
Mi zmetamo zjedi ino mertve qele бкегЬпо is koyov, ino pregledavamo, jeli se kde med mertvimi qelami ne znajde tudi matlca, premenfmo podkoyne klopi, ino
127
pazime na qelni letaj, naj zvejmo, kere so moqne ali slabe, brezmatiqne, ali prima-tiqne, jeli se objedlivci ino ropari prikaxu-jejo, ino jeli qele ne imajo grixe ali sraq-nice. Stojeqe ino lexeqe sklade moremo zdaj tudi prikraquvati.
277. Как se toto prikrai[iLvanje zgodi?
Mi jim odvzememo enega, ali po ka-kosti qelnikov dva svitka ali skladnika s' praznim pogaqjom,
278. Zakaj se more to zgoditi ?
Zato, naj qelam skos to veq toplote pripravimo, kera jim je zdaj za ploda volo odvise potrebna. Kdo to zamudi, odder-xava nje od priraska qelestva.
279. Kaj je grixa ali sraqnica?
Ona obstoji vu tem, da qele dosta ru-deqkastih ino ostrih isgnuskov od sebe da-vajo, ino s’tim letno lukno, letno blanjo ino satovj£ pogerdijo, tudi gosto na tem pomerjejo.
280* Od qega nastane tota bolezen^
Iz mnogoterih zrokov: zdela od pre-dugo zaderxanega nesnaxenja, qi najmreq qele za terpeqe zirne volo predugo znotrah sedeti morejo, zdela od omrazenja, zdela pa tudi od nezdrave kerme, od ojadenega ino pokvarjenega meda, ino dugo terpe-
F 4
128
qega kermlenja z* drugimi reqami name'Sto meda.
281. Как vrayimo toto bolezen^
Davamo qelam v'medi take reqi, kere nje storijo moqne, n. p. Malagno, ali drugo staro dobro vino. Posebno pomoq ino vraqtvo pa jim damo skos to : Nastruxemo grusico, primeyamo dva grana xafrana, csem granov kopernika, ino na orbezovega zerna velikoto brebronika, kres to vlejemo puno polmaselno steklo vroqe -v-ode, ino kda je voda moq ispotegnula, zmesamo toto vodo med qisti tekoqi med, kerega potem qelam za hrano donasamo. Onebodo od tega vu kratkem zdrave.
282. Je tota bolezen nadobitna ?
To qelari mislijo, zato moremo ognu-sene qelnike ino svitke skerbno zesnaxiti, slamne kvose vu nje djati, vuxgati ino neki qas goreti pustiti, ino nje se le pa te za qele jemati, kda so prejdoq tak dobro is-kurjeni.*
283. Kaj so objedlivci?
To so qele, kere od drugih rojov ino ptujih qelinjakov skos strad prisiljene okoli dobrih qelnikov Jeqejo ino isejo, se vu nje potegnuti, jiaj bi se iz luckega gle^tva xivele.
I2p
284* deli pustljo nje roji vtt kos?
4elnati roji njih ne pustljo vu koy, te-moq nje odpravijo. Slabim qelnikom pa, ino posebno brezmatiqnim, so objedlivci nevarni ino ykodlivi, kajti qi zmoxejo no-terpriti, te pridejo veqkrat ino postanejo ropari.
285. So ropari ne posebni plod ijel?
Ne! temoq vsaka qela zna ropar po-stati, как hitro se ji da k’ tern priloxnost, Naj bole hud о pa je, ki se, qi so se ro-panje enkrat navuqile, potem le z’naj tex-kesim trudom od rapanja odvaditi zmoxejo.
286, Skos kaj se zapelavajo yele na ropanje^.
Zroki, keri nje na to zapelavajo ali silijo, so jako cdvise mnogoteri. Lastniki poropanih rojov na tem tak dobro krivi, как tudi lastniki roparov.
287. Как daley so lastniki poropanih rojov na tem krivi?
Enkrat, qi z* medom pri porezavanji neprevidno dentjo, med vu qelinjaki za-torijo, ali qelnike z’ njim pomaxejo; potem, qi so vnemarni pri kermlenji, t. j. qi skoz den, pri sunqnemi sijanji, ali kda qele xi-vo leqejo, nje kermijo, ino polek tega med razlejavajo, nadale, qi koyov zadosta us
F 5
13° zadelavajo, qi povsodik raspoke ino od-pore pusajo, ino letnih luken Vu protiletji ino v’jesen ne pomenaavajo, zadniq, qi slabe ino brezmatiqne roje vu svojemi qe-linjaki terpijo, keri ne imajo zadosta mo-xilosti, se braniti.
2 88* Как daley pa so lastniki ropanskih yet na tem krivi?
Z’ednega dela, qi svoje qele stradati pustijo, ino nje gladi predajo. Take qele se vidijo potem prisiljene, na rop iti; z* drugega dela pa tudi, qi svojim qelam, naj bi nje moxilne storili, xgano ali drugo moqno vino med kermo meyajo. — Tudi preblixni qelinjaki, kde qele ednega qelinjaka svoj letaj krez drugi qelinjak imeti morejo, zapelavajo na ropanje, posebno po leti, kde se medni duh moqno ras-sirjava.
289* Ka цепи spoznamo ropanske yele?
One so zdela na popevajoqemi glasi spoznati, s’kerim okoli qelnikov leqejo. Vu zaqetki so celo bojeqe ino straslive, ino se na vse strane ogledavajo, jeli je nikde na kosi ne odpertek najti, skos kerega bi se vusiliti zmogle, si sedejo zdaj tu, zdaj tarn dol, nato odletijo ino grejo k’ drugemi qelniki, pridejo skoro pa nazaj ino se za-
*3-’ derxavajo, как prejdoq, po qasem se po-davajo blixe k’ lelni lukni, kde straxajoqe qele na nje zletavajo , ino se nad nje sta-vijo. 4i njih pride veq, te se naklaqijo do-manje qele vun pred letno lukno, ino jim zabranujejo vuhod. Skoro na to vidimo tu, skoro tam gomolico qel sedeti, kera ropan-sko qelo med sobo ima, ino jo grize. Prr-godi se veliki potik ino boj, vu keremi se ena ali veq qel z’ ropansko qelo natergava, ino z’ njo krez letno blanjo dol na zemlo pada. Praska se pomnoxava, neki ropari vderejo skoz letno lukno, se obloxijo po-hitoq z’medom ino se pa odpotijo. Vu po-tiki ino boji ostane dosta qel, od kerih je prostor pred qelinjakom posipan. Naj veq padajo ropari na slabe ino brezmatiqne roje, kda pa s’ totimi dokonqajo, se tudi nad moqne iti podstopijo.
290. Zmoxejo ropari tudi тоцпе roje preinagati ?
4e!nati roji se ne pustijo tak lehko presiliti, polek tega pa zgubfjo mnoge qele le svojo xivlenje.
291. Kaj je vu totemi pngodi storiti?
Как hitro ropanje vu pamet vzememo, moremo letne lukne, kere vu protlletji ino v’jesen preveno vozkp imeti moremo, se
F 6
132
bole pomenKati, naj nje lexej obsedavajo, ino zadelamo qelnike povsodik, naj ropari nikde vu nje priti ne zmoxejo. Nato si pripravimo krajdni prah, ino potrosimo z’njim ropare, naj homo zvedili, odkod so prisli ino komi sliyijo.
'292. Kaj pd — yi so is lastnega yelin-jaka ₽
Te si naj Jexej navnk damo, ino po-magamo.
293. Как tak?
Denemo ropanski koy iz njegoyega Staniy^ na naj dalneyo selo vu qelinjaki, alipa celo is qelinjaka vkraj. Od njega od-letavajoqi ropari, keri vu nazaj pridenji svojega koya ne najdejo na privadjenerni me-sti, se skos to zmotijo, ino so prisiljeni, se pri sosedi noterprositi, ali se obernejo k’ poropanemi koyi nazaj ino se z’njim ze-dinijo. Ropajoq? koy zgubt po lotemi 6a-qini veliko qelestva ino henja letati, ino da se na novemi staniyi svoj letaj ye vu* qiti more, zato 'pozabi verb tega na ropanje 294. Fomag'a toto prestavlenje vsikdar ?
Vsikdar ravno ne, jako mnogokrat pa le! Ino qi he pomaga, te preselimo ropara »* poropanikom t. j. mi postavimo totega na selo ovega, oi'ega pa na mesto totegat
j зз
To pomaga. Tudi znamo roparom na obil-nost be dve pebici xagnih zmelekov, ali snaxne slamne rezance med pogaqje verxti. Oni imajo nato veliko dela, tote smeti pa vunspraviti, ino pozabijo polek tega na ropanje. Ali zadniq denemo nje skos tri dne-ve, potem, kda smo letno lukno s’ prever-tanim kositarom zadelali, vu hladno klet, ino tota pomoq je blizo vseli naj bolba, qelam ropanje odpraviti.
295- t/г pa so ropari od ptujega qelin* jaka , kaj je te vqiniti?
To moremo skos to iskati zvediti, da sosedne qelinjake obiskavama ino gledamo, jeli s’krajdo posipane qele v’eden ali drugi qelnik tarn noter idejo. 4i to najdemo, te se moremo prijatelno pogovoriti, как bi se ropanje dalo odpraviti.
296. Keri so toti pogovori?
Toti pogovori, sporoki ali soveti so, da naj ropara s’ poropanikom preselimo, skos kaj na enkrat ropanje henja, ino po-ropanik se skoz ropara tak moqen.naredi, ki si svojo zgubo pa skoro zmoxe dosta-viti; ali da naj roparski lastnik ropare le po zmesnih dnevih pusti letati t. j. da naj ima ropare te zadelane, kda poropaniki leqejo, od-delanepa naletanje, kda poropanikepustlmo letati. F 7
134
2p7- &aJ pa Jc storiti, yi se lastnik ro-panskih yelvn tako pogodbo ne dovoli?
Te nam ostaneta le dve pomoqi, se roparov resiti : ali ropare pokolemo, alipa nje polovimo, ino si iz njih odroje na-redimo.
298- S'ybn ropare pokolemo ?
Ne s’ pivnimi droxami , kajte s’ tim «kodimo celemi roji, keri zaqne vreti ino se pokonqa ; ino ravno tak rnalo z’ muhjo gobo ino drugimi jadnimi reqami, skos kere se ludje znajo vu nevarnost spraviti; temoq kupimo si blizo za vest penezov bele ki-havke ali qe-nerike, jo sktiqeino na drob-niqki prah, ino ga zmeyamo med tekoqi med Totega postavimo pod prazen коь, kerega na selo poropanega denemo« Moremo pa kda to delamo, vse svoje qelnike s’prevertanim kositarom zadelati. Как hitro se ropari totega meda najejo, se ovomo-tijo, ino pomerjejo be prejdoq, как domo pridejo.
299. Как znamo ropanske yele poloviti, ino si iz njih. odroje narediti?
Pripravimo si prazen ко», как qi si odroje delamo, zaloximo vu njega neke vovqenice s’praznimi lexnicami, eno medno pogaqo ino zmes plodno satovnico. Vu ко-
135 yovo letno lukno vuteknemo, na tri ali Btiri perste dugo, yiroko kositarno cev, kera je blizo, как qerka 5 splantana ino vu koyi viyek zravnana. Toti koy postavimo na mesto poropanega, kerega zmes v’ otemno klet denemo, Ropanske qele silijo skos cev vu koy; da pa je cev nekaj visek zravnana ino noter vu qelnik segne, zato is-hoda nazaj vun ne najdejo, Vidijo se vlov-lene ino prisiljene, se nad plodom pose-liti ino si matico izlexti.
300. Как znamo ropanske napade оВциг,-ski zabraniti?
4i same qelnate roje imamo, qi nied-nega brezmatiqnika vu qelinjaki ne terpi-mo, qi koye dobro zadelavamo, ino vse lukne ino raspoke zamaxujemo, qi vu pro-tiletji ino v’ jesen letne lukne imamo po-menyane, ino qi, как hitro objedlivce v* pamet vzememo, malo kiytico pred letno lukno pridelamo, kera je liki preddvor k’ vuhodi vu qelnik, ino vu kero je tak ma-liqko lukna vurezana, da le dve ali tri qele skoz njo vun ino noter hoditi zmoxejo. Alipa tudi, qi namesto totega preddvora le samo leseno predlukno pritisnemo, kera je na ytiri vogole od zvunah noter preveno bole voska tak, da zvunah ima tri perste yirokote, en perst visokote, pri znotrenji
136
Jukni pa le poldrugi perst birokote ino pol persta visokote. Ino zadniq — naj qelam moxilost na njihovo branbo naredimo, — qi veqer nekaj meda z’nekimi kaplami do-brega vina premeaamo ino jim kermimo.
301. Kaj se je vey vu totemi meseci storiti ?
Pastiriqke, vtiqe z* rudeqim repom, keri ee zdaj pa prikaxejo, ne smemo blizo qelinjaka terpeti, temoq njihove gnezde razdreti ino tudi nje same odpraviti.
302. Jeli toil vti?[i qelam ukodijo'?
Ne znajde se blizo nieden vtiq, keri bi nam teliko qel odpolovil, как pastiri-qek, posebno, kda mlade ima. Brezmatiq-nost je blizo vseli na njega ponasati, kajti on matico, kda vim leti, naj berxej zgrabi» 303. Odkod nosijo qele vu totemi meseci med ?
Iz diena, belih fialk ali snexnic, div-jega xafrana ino mnogoterih viol, kere vu totemi meseci cvetejo. Bele fialke davajo odvise dosta meda, Veqkrat cvete xe tudi verbje, kero tudi med naj boho paso slisi»
304. Kere opravila pridejo v .Apr
Toti mesec nalaga qelnim prijatelom xe vekso pazlivost ino skerb, как premi-ndqi trije, kajti s’prijemavajoqo toploto se
'37 pomnoxava qelestvo vu kosih, zato biva letanje moqneso ino qerstveso; ino da se zdaj cvetje vu veliki mnogoterosti prika-xuje, zato priletavajo qele is cvetja zdaj xe tudi s’cvetnim prahom na nogali ino z’ medom v’sebi obloxene nazaj domo ;-zato moremo letne lukne od qasa do qasa po-vekyati. Pazlivost na objedlivce ino ropare more zdaj dvakrat velika biti, slabe roje moremo narediti moqneye, brezmatiqne oma-tiqiti, ali z’.drug.imi stovaraiti, ino obqin-ski nje zdaj porezati ino za leto pripraviti. ^05. Odkod nosijo yele med ino trovine? Iz viol, xilavega ino kerhkega verbja, terninja, ribeza, qresnjovega ino breskvo-vega drevja iz divje repe ino retkbe, ino drugih rox, kere zdaj cvetejo ino cvesti zaqnejo.
306. Kaj pd se last no imenuje porezavati?
Imenuje se, qelam njihov obilen med odvzeti.
307. ОЪ keremi yasi se more to zgoditi?
4elari so nad tim vu svojih mislah razliqni. Eni porezavajo vu protiletji, drugi v’jesen; neki porezavajo dvakrat, tak dobro vu protiletji, как tudi v’jesen; ino tfe pa drugi opravlajo toto delo celo vu sredi Julia.
138
£08. Keri yas pd Je naj bolsi?
Brezi vsega dvoja protiletje, kajti te so qele zimo xe prestale, ino mi vidimo dosta lexej, keliko jim slobodno znamo od-vzeti, tak da jim ne ekodimo, Le moremo toto delo ob pravemi qasi; ne prerano, ne prepozno opravlati. (
jop. Zakaj ne prerano?
Da be je vreme preostro, zato dosta qel odreveni, ino pomerje, ino nje vu nji-hovemi plodnemi opravili tudi motimo.
310. Zakaj tudi ne prepozno?
Zato da, qi toto delo predaleq vu protiletje prenaeamo, qele xe pa dosta novega meda imajo nanosenega, tak brez ras-torenja ne moxemo do pravega meda pri-ti, zvun pri lexeqih skladih, pri kerih pa le zadi medno obilnost znamo odvzeti.
311. Keri yas zato Je naj pravesi?
4as, kda termna cvete, ne ranej, ne poznej.
312. Kero orodje nam je pri totemi deli pot reb no ?
Kadni strog, en dugi ino en plantavi nox, gosja perotj neke posodve za noter-devanje praznih vosqenic, druge za noter-devanje meda, tudi latva, vu keri imamo
*39 jilovico z’vodo гтеьапо, naj porezane qelnike pa zadelamo.
313. Как opravlamo toto delo?
Operviq prexenemo qele z’ dimom noter skoz letno lukno, ino isemo nje nekaj spokoriti, naj se jim ne bode zahtelo, nas pikati. Lexeqim skladom odvzememo nato .skerbno naj predneso pokrivalo, ino si pustimo skos pomoqnika qele z’ dimom vn koaovo znotri&e pregnati. Nato gdedamo, kaki je koj, jeli ima dosta qernega ali ples-nivega satovja , ali veliko mertvih qel ino zjedi» Tote pogaqe odvzememo z’noxom blizo do ploda ino izmetemo z’ gosjo pe-rotjo vse zjedi ali zrnelcke snaxno. Med bomo predi malokda v’obilnosti najali.
314. Kaj pd 9 -qi ploda ne najdemo?
Te moremo prazne pogaqe tak daleq odrezati, dokoli ploda ne najdemo, kajti od nazoqnosti ploda se moremo dobro pre-Svedoqiti.
315. Zakaj?
Zato, da nam je le same plod naj slobodnesidovod od nazoqnosti rodne matice. 316. Kak se polek tega dale zaderximo'l
Lexeqim skladom odvzememo naj pred-nejn prazni svitek ali skladnik, ino spravi-mo tak qele bole vozko vkup, kajti ovaqi
>40
bi qelestvo premalo toplote imdlo, kera mu je zdaj na izlexavanje odvise potrebna. Pri celih slamnih ali deseqnih qelnikih je to sicer nemogoqno alipi ravno zato se pomnoxava vu njih qelestvo ob totemi qasi tak hitro, как v onih. Nato, kda je vse zesnaxeno, postavimo pokrivalo pa noter, pridelamo terdno letno einjo pred letno lukno, ino zamaxemo skerbno vse raspoke z’ jiiovico.
317. Kaj pd stoFimo zo ycbiikovim zadkom ?
Tudi ga odpremo ino prexenemo qele, kere so se zmes qasa, kda smo predi de-lali, tu sem potegnule, vu predni del, od-vzememo tudi operviq prazno satovie, po-tem pa edno pogaqo po ovi, z’ ravnim ino plantavim noxom. Da p& naj roja od leta do leta tudi ponovimo, zato pustimo medno za-logo, kere se qele za svojo veliko silo po-trebujejo, le na ednemi strani qelnika osta-ti, tak da toto pogaqje v’enemi leti na desnemi, vu pridoqemi leti pa na levemi strani ostati pustimo. Lexeqim skladom od-vzememo tudi zadne prazne svitke ali sklad-nike, naj qele teliko toplej sedijo*
gig. Keliko medamemo izrezati?
Celo gotova, zanesliva obqinska vodba se za to ne pusti dati, dosta veq se moremo
Ml
na kakost rojov derxati. Nekim, keri imajo veliko zalogo meda, znamo dosta, lekaj dva tretja dela, drugim pa le polovico, se pa drugim le same tretji del, ino nekiin pa celo nikaj odvzeti, Ino znajdejo se celo roji, kerim moremo nekaj se pridati. Po-glavno moremo na to misliti, da se qele naj zadostno zalogo meda zderxijo, ino zato vsikdar bolse vqinimo, qi nje premalo, как pa, qi nje predosta porezavamo, kajti ne znamo, kako vreme pride. 4ele ne smejo skos porezavanje nikoli vu nevarnost pfiti, ki bi mogle stradati.
319. Kaj storimo date, kda smo jim med xe odvzeli?
Odvzememo se tudi vso plesnfvo ino staro qerno satovje, izmetemo ves qelnik celo snaxno ino qisto, ga pa zadelamo s* pokrivalom, ino skerbno zamaxemo vse raspoke z’ jilovico»
320. Как porezavamo priseyene коче ali oglavnike?
Tote moremo z’njihovega sela odvzeti , da naj delo znamo priliqno opravlati» Na toti konec odzdignemo kos predi gor, ino poddenemo zaglozdo, da naj priliqno zmoxemo dim vupihavati ino qele skos to prisiliti, se visek podati. Potem nesemo
143
ков petnajst do dvajsti stopinj daleq od qelinjaka vkraj pod kako drevo ali v’ograd-no hixko, kere okna morejo biti odperte. Na mesto odvzetega kosa postavimo pra» zen ков, naj. se is раве pridoqe qele vu njemi znajo zbirati. Odnesen ков postavimo zdaj na opak naglaviqki, preganjamo qele z’ dimom nazaj in-о pregledavamo potem znoterno rojovo delo. Nato odrezavamo ravno tak plesnive, qerne prazne satovnice; cd qistega dobrega pogaqja pi njim pustimo ве nekaj na vnsadjanje ploda ostati, na tote pa smo zvesto s-kerbni; qi pa je plod gerbasti ali plantavi, ga moremo vsega isporezati, inopogaqe, кеЬкоmogoqno na ravnoto prirezati, tak da ne bode kde edna pogaqa krez drugo vungledala, (no naj bodo nje qele povsodik obsedeti zmogle. Nat6 ве isporexemo od obilnega meda teliko, keliko ga roj bres kvara zgubiti sme, ino se derxfmo tudi na vodbo, ki vsako leto le polovfco qelnika porexemo, naj qele tak satovje od leta do leta ponavlajo, — Kda to opravimo, te nesemo ков pa na njegovo stanise, ga zamaxemo spodi, kde na blanjo ali na letni sklad stoji, z jilovico, ino letno lukno pa naredimo vozko, naj se nikake ropans.ke qele ue zmoxejo vusilitir
*43
3$!. Zakaj moremo porezavanje Oglavnih. ali priseijenih kosov daleij od qelinjaka opravlati ?
Ne le zato, ki so qele dosta pokor-neee, temoq tudi, da se tak menje ropan-skih qel priblixava, posebno qi se to v* cgradni hixki da opraviti.
329. Как porezavamo stojeye sklade?
Pn totih nam gre delo dosta lexej od rok. Naprejpostavom, ki vago praznih svitkov znamo, te se da xe skoz vago pove-dati, keliko ednemi skladi znamo odvzeti, kajti med se znajde preveno vu gornih svit-kih ali skladnikllu Taki svitek na yest perstov visokote ino dvanajst perstov popreqne mere zderxi naj berxej 35 — 16 funtov meda. 4i so skladniki zo steklenimi platami oskerbleni, te celo lehko vidimo, keliko njih je z* medom puno. Eden pun medm svitek pa moremo roji preveno pustiti, ove njemi znamo odvzetL
323. Как take svitke ali skladnike od-vzememo?
Sperviq odpraskamo veqer prejdoq a* •gletvo ali noxom jilovico na spehih med svitki ali kistami, potem prebodnemo tote svitke od zvunah okoli ino okoli z* gletvo, ino spravimo med spehe oxgano svilo ali
144
strunjo ino potisnemo vu speh slabo za-glozdo; nato rexemo zo strunjo, ali svilo pomalem sem ino ta vlaqeq, pogaqe ino zred njimi tudi svitke ali kiste narazno, ino sicer na taki naqin, da pogaqe ne bodo popreqki ali po sirokotj, temoq po dugavi prerezane, naj se ne stiskavajo edna proti ovi. Ravno как s’ toto strunjo ali syilo preveno dale vu prerezavanji pridemo, vleqe-mo tudi zaglodo is speha vun ino njo tis-qimo pa sa strunjo ali svilo noter, naj svi-tek na spehi preveno nekaj oddelan ostane ino strunjo ali svilo lehko dale skoz vleqti zmoxemo. Odrezan svitek ali skladnik pu-stimo skoz noq stati, naj qele istekoqi med popijejo. Pridoqo jutro vzememo pokrivalo z’ naj gorneyega svitka ali skladnika dol, ino prexenemo vu njemi se znajdlive qele, z’ dimom nazaj, odzdignemo potem pun medni svitek ali skladnik dol, ino ga denemo na pripravleno blanjo ali klop, naj se nikaj meda ne rastori, oddelan qelnik pa pokrijemo kqasi pa s’pokrivalom, kero sliyno terdno pridelamo, ino spehe z’ jilo-vico zamaxemo. Odzdignen svitek ali skladnik odnesemo hitro is qelinjaka na 15. do 20. stopinj daleq vkraj, ino med pogaqami ve kde se znajdlive qele pk z* dimom iz« gonimo»
324.
U5
324. Jeli se ne da. svitek odzdignuti y ki ne Ы prejdoy pokrivala. odvzeli'l
Vu to se je zato ne pnvoliti, da se preveno med mednimi pogaqami qele znajdejo, med kerimi je dostakrat tudi matica, skos kaj bi roj, ako bi matico zo svitkom odvzeli, brezmatiqen postal.
325. JJa kaj не vey imdtno pri poreza-vanji rojov gledati?
Moremo gledati, jeli vsaki qelnik ima rodno matico1.
326. Is yega je to sloLodno sklenuti^.
Is poredno nazoqnega zdravega ploda. 327. Kaj razumimo pod zdravim plodorn^.
Taki plod, is kerega, se delavne qele izlexujejo. Trotni plod zna resen tudi zdrav biti, alipa qi se ga znajde veq, как ploda delavnih qel, te se nam skos to ovadi, da rqatlca je slaba. Plantav ino gabasti plod, ino tudi plod celo brez delavnih qel pa kaxe na brezmatiqnost.
328. Odkod pride brezmatiynost^.
Zroki od brepmatiqno$ti ,so mnogi: Matica zn£ od bolezni, joli -oslabena skoz Ipxenje jajciv’j'esen ali. v’zimi, kde.se ne znajde veq plod na njihovo'pa izlexuvanje vu qelniki, vumreti; zato najdemo takega roja vu protilctji biezmatiqnega. Zna pa se ob
146
totemi qasi tudi zgoditi, da se matfca , qi kde, naj bi se qerstvega zraka vxila ino se na sunci segrela, vun leti, od kakega vtiqa ©dpolovi; ali se ona tudi vu domo-idenji — qi so ko«i pretesno, eden kre ovega — zna vu sosedni koy zajti, ino se tam od nje-govih qel, как neznanica zakole; ali se vu boji z’mlado matico, s’kero se za gospo-dinstvo potikava, orani ino nato vumerje; ali vse novo izlexene matice izidejo s’ poz-neyimi roji, ino tudi, kda qele is se na-zoqnega ploda novo-nasadjeno matico skoz nepoterplivost prerano iz njene lexnice iz-grizejo. Vu vsih totih prigodih postanejo roji brezmatiqni,
529. ffia qemi spoznamo firezmattynost?
Veden qelni oqa spozna brezmatiqnost kqasi na letanji ino celemi zaderxavanji qel. Brezmatiqen roj je zgubil vso moxilost; le-taj qel je vnemarni ino lenoben, qele pri-letavajo is paye domo le s’praznimi ali celo malo obloxenimi nogami, ne obsedavajo veq letne lukne, se ne kaxejo veq vu ra-dostni postavi, vu keri zadno telo visek ravnajo, ino preveno bernenje s’ perotami xenejo, kda matico imajo. Proti vsemi tem sedijo le po edni ino po edni zosebne, xa-lostne ino pobite na letni lukni, ali hodijo strayllve, bojeqe ino vnoxlive po letni
uz
blanji okdli. One se branijo sperviq »e si-cer proti ropanskim qelam, pa ne veq tak moxllno ino moqno, как prejdoq, tudi pu-sti'jo one mole ino qerve brezi vse prctiv-nosti vu ков iti. 4elestvo se od dneva do dneva pomensava. 4i na ков terkamo, te ne sligamo veq qerstvega obstojeqega pras-keta, eumenja ino bernenja, temoq Je slabo siqanje. Naj bole gotova ovadna znamla pa je, qi roj ne ima nikaj ploda delavnih qel, temoq le dosta trotov, plantavega ino gerbastega ploda. — 4i pk se brezmatiq-nost nagodi vu protiletji ino po leti, kda se plod delavnih qel vu kosi znajde, te brezmatiqnost malokda vu pamet vzememo, zvun qi zraven qasa, kda se nagodf, smo nazoqni, kajti pri takemi prigodi derqejt) qele odvive nemirno, ino isejo okdli qelinjaka; alipa one kqasi vgodijo navodbo, si pa matico izlexti, ino как hitro so si ma-tiqno lexnico napravile, so pa tak marlive ino delavne, как prejdoq.
J30. Как takim brezmatiynim rojom. po-magamo?
V’jesen jim ne znamo naqi ino bolve pomagati, как qi pozne roje z’njimi zedi-nimo, ali qi nje, kda takih poznih rojov ne imamo, k’ drugim rojom spravimo, keri matico imajo.
G 2
us
331. Jxak to zgodi?
Pri stojeqih skladih je to lehko» Mi odyzememo veqer brezmatiqnemi kosi zgor-no pokrivalo, postavimo zdravega roja gor, ino xenemo potem qele z’.dtmom iz brezw matiqnega kosa vu verh stojeqega zdravega roja. Pri oglavnili ali priseqenih koaih pa storimo to naj bolse pa totemi naqini: Mi •vzememo veqer oba ko»a 2’ njunega sela, postavimo zdravega'prekopiqki na verb, xenemo visek idoqe qele z’ dimorn nazaj, ino priceknemo fidnega ali- dva prazna isvitka gor, is kerih srno hlode ali/ki’ixe ispote-gnuli. Brezmatiqni коз zdaj tudi obernemo, ino ga postavimo na verh polek onega, is-potergamo vse vii njemi se znajdlive pogaqe, >edho pep ovi, ino nje pb^evamo, как pridejo,< vkrix ino ipopreqki zred tiq njih sedeqimi qelami vu zdrav kofc. Zadniq postavimo brezmatiqni kos, potem, kda smo yso Satovje ispotfcrgali ,.tudi‘ gor, «ino spravimo qele, qi se kere tarn znotrah sei d-ijo, kVoviftj, zvexerdo <plat?nico okoli speha, kde se oba kosa, vkup prilexeta, ino .iva tak.skbz noq na mesti ipustimd/Stati. 4ele vu zdravemi kasi se podavajo sdaj gor k’vuzaloxenimj pogaqam., . ino se spu-stijo , .dammed najdejo , zo kr sebi prinese-nim rojom vu prijatelstvo pridelajo vuza*
J
loxene pogaqe, edno na ovo. Drugo jutro razloqimo oba коза, ino postavimo nato zedinjdnega roja na njegov stari' prostor, zadelamo letno lukno, ino ga pustimo tak se dva dneva stati, naj bodo qele ves med iz vuzaloxenih pogaq «in zgorni коз zno-siie, potem pa vzememo svitke s’ praznim pogaqjom vkraj, 'ind zedinenje obii rojov je opravleno.
332. Rak pd se zaderxima pri lexeyih sklctdih?
Na ravno toti 4iaqin, le тойпто polek tega veq dimal kaditiy qi je zdrav roj'jako qelnati» Polek tega pa se naprejpogtavi, da lexeqi sklad teliko praznega prostora ima, ki. vso sato^je, kero iz matiqnega коза po-tergamo, vu se-vzeti moxe,
333. Rak 2e spravi pozni roj- vu brezma-tii[ni koy ?
4i je pozni roj, kake naj berxej za toto delo jemlemo, mali, te ga pustimo skoz bovistniqin dim padnuti, izisemo matico, ino njo, kda se pa oxivi, «vu .matiq^ nici zaperto, k’ brezmatiqnemi roji.prista-vimo. 4ele pa, kere so padnule, spravimo vu njega > kda зе lexijo omamlene, liki mertve, kde nje na podni ali gibi papira pod satovje potisnemo.
G 3
<50
334* brezmatiqnim roj от xe na
drugi naqin pomagati?
Vu protiletji se zna to skoz del plodne pogaqe zgoditi, kero popuno dobremi roji odvzememo ino vu brezmatiqni koy zaloximo. Vu skladnih qelnikih se zgodi to naj lexej, qi jako popuno zdravemi roji svitek ali skladnik z* mladim plodom od trojnega spola odvzememo ino breimatiq-nemi kosi napostavimo ali podloximo.
335* $e ina brezmatiqnemi roji skoz vu-zaloxen plod vsikdar pomagatil
4i so qele не ne plantavega ali ger-bavega ploda vusadile, te pomaga to blizo vseli, 4i pa imajo qele xe plantar ali ger-bav plod vusadjen, te je vse zobstonj; kajti qele izgrizejo vusadjene matice iz nepoter-plivosti, tre prej, как vu svojih lexnicah pernate bivajo.
336. Na kaj xe dale pri porezavanji ima-mo paziti ?
Na metulne qerve, keri dosta rojov pokonqajo.
337. Kake stvari so metulni qervi?
Oni so qervi ali gosanke, gerde bele farbe* keri iz jajc noqnega metula posta-nejo» Toti metul je blizo na preqni perst dugi, ino ima belo, sivo, xuqkasto, gerdo
1.5* farbo, led nekaj xmetno , v* idenji pa je jako hiter.
338. Как pridejo toti yervi vu qelnik?
Noqni metul itfe, se vu qelnike poteg-nnti. 4i se ne nagodi njemi to skoz den, te stori on to v’noqi, naj bi svoje jajca vu lexnice, ali vu na klopi lexeqe zjedi vusa-dil. Tu se one skoz naravno qelnikovo to-ploto izlexejo, ino se hranijo operviq iz zjedi; как hitro pa vek«i bivajo, lezejo vu pogaqe, kere razgrizejo ino si ednako dru-gim gosankam pavuqnato gnezdo naredijo. Oni zjejo medne ino vosqene pogaqe, se-xejo preveno dale okoli sebe, pokonqajo vso pogaqje, ino ne odderxavajo qel le sa-mo od njihovega dela, temoq njim naredijo celi kos skoz gerdi duh, kerega vu njemi rasairjajo, protiven, tak da se qele po qasem zaletijo, ali celo is koaa odidejo. 4ervi pa se kermijo s’ pogaqnim delom , ga zjejo vsega ino narasejo veliki na 1У2 preqni perst. Potem se olilijo, se preober-nejo na noqne metule, ino plodijo svoj rod dale.
339. So vsi roji toti nevarnosti pod-ver-xe/ii?
Moqnim qelnatim rojom ne zmoxejo qervi lehko kaj zadeti, kajti qele nje pre-
G 4
1? a
magajo, trio qi so kosi n? luknastl a)i rae-pokani, te se je qervov nikaj ne bojati. 4ele pazijo na gosanke, nje popadajo zo svojimi kleuami, ino nje odmetavajo pred letno lukno. Alipa slabim ino posebno brezmatiqnim rojom so qervi nevarni. kajti taki roji so vso moxilost zgubili, ne obsedavajo veq letne lukne ino ne pazijo na gbsanke.
340. Jeli se toti hiidobi ле dd proti-posiaviti?
Da se! moremo ko^e gostokrat pzme-t tati ino podmetati, ino od vsih zjedi sna-xiti , vse raspoke na qelniki z’ jilovico za-nazuvati, noqnim metulom, keri skoz den celo tiho r-a vogelih ali spehih qelnikov sedijo, prigledavati ino nje rastiskavati, qel-nikom malo praznega prostora pustiti, pred vsim pa posebno skerb iineti, da bodo roji yseli jako qelnati.
341. Уа yemi vidimo, da roj imd mole ali yerve?
To ovadi xe njihovo vnoxlivo letanje. Obqinski pa so ‘znamle brezmatiqnosti tudi znamle molov ali qervov. Roje, od kerih mislimo, da so qervivi ali molnati, more-mo kqasi pregledati. Pri krajih vu kotfi nje naj perviq vu pamet vzememo.
*53
342* Как pomagamo takim qelnikom?
Morento, qi ve je pomagati, pavuq-nato opredeno satovje do qistega izrezati, ino potem qele vsaki dens’qistim medom, •keremi dve xlici sladkega starega vina pri-mesarno, kermiti, naj bodo moxilost da-bile ino qerve is kosa spravile, 4i pa. smo qervivost prepozno- v’pamet vzeli, kde je roj xe brczmatiqen, ino od qervov prema-gan, te je nikaj bolsega ne storiti, как qele z* drngim rojorn zediniti, qervive pogaqe ispotergati, ino vsq qervad ali molni plod pokonqati.
343. Kaj se veq znamo vu totemi meseci qelam na hasek delati?
Vsakolero rastlinje sejati ino saditi, is ketega qele med berejo, n p. rezedo, bal-drian ali kozliq, boreq, slez i. dr. Tudi moremo skerbno vu qelinjaki ino okoli njega vso pavnqino odmetati, naj se qele vu njej ne lovijo.
344. Se qelni ftaji vu Maji pobolsa ?
Pride na»vr.eme. 4i zima -dugo terpi, te je zaqetek totega meseca ле preveno nekaj Oster, ino moremo qele se nekokrat kermiti, .qi ravno drevje zaqne cvestb Navadno pa se prikaxejo ob totemi qasi naj lepse разе, ino qele najdejo na cvetji naj bolso nosnjo,
G 5
154
345« Kero cvetje ino rastlinje pd obiska* vajo qele i>u Maji?
Vu zaqetki Maja cvete poredno divja repa ino retkva, nato vsakotero drevje, ja-blani, gruske, slive, tudi laski kostanji, ino proti konci totega meseca tudi detela.
346. Kere opravila xe zdaj pri qel ah nagodtjo ?
Moremo se preveno na objedlivce ino ropare skerbno pazko imeti. Da pa se roji od dneva do dneva delajo moqneai, zato jim letne lukne povek&ajmo, naj qele vu svoji marlivosti ne bodo zaderxavane, slabe roje delamo moqne, skladom davamo po kakosti vremena ino drugih obstojov na-stave ali podlage, lexeqe sklade poveksa-mo skoz nazertpotegnenje slepila; zadniq delamo tudi od srednega Maja zaqetom , odroje, ino pazimo, jeli se qele ne bodo roj ile.
347. Как znamo slabe roje narediti moqne?
To se zna po mnogoteremi naqini zgoditi : ali skos prestavlenje rfrjov, ali skos to, ki moqnemi roji qele vzememo, ino nje slabemi damo, ali tudi skoz vusadjen plod.
*55
348* slake roje napravimo тоцпе skos prestavlenje ?
Naprejpostavom, ki slabi roj ima oplo-deno matico, — kajti qi se ne bi oplo-dena bila, te bi postal silni potik ino boj med qelami — te gre ©pravilo brezi vse texkote od rok. Najmreq mi nesemo na lepi den rano ob desetih, kde so xe mnoge qele izletele, slabega roja, kerega hoqemo moq-nega storiti, iz njegovega sela vkraj, ino ga postavimo na mesto drugega qelnatega roja, totega pa prenesemo na stanise slabega. Moremo pk polek totega dela tiho brezi vsega terenja ino larmanja se zader-xati, naj qele ne bodo nemirne postale. Is pa&e nazaj pridoqe obloxene qele idejo, na svojo selo privadjene, vu slabi ко», ino qi ravno pri vu pamet- vzetji premenenja pa is ko»a vun idejo ino veqkrat odletijo iuo priletijo, se navadijo poqasem le na toto novo prebivali&e ino tovarstvo, iuo se ze-dinijo zo slabim qelestvom, kero njez’ve-seljom k’ sebi vzeme ino zdaj na enkrat svoj stan pobolsan vidi.
349. Как pa ide polek tega moynemi roji'l
Moqni roj zgubi resen mnoxino qele-stva, ne misli zdaj dale na rojuvanje, ino razdere zato svoj trotni plod; le pk najde tudi neko dostavo na qelah slabega roja,
kere is pase domo pridejo, ino se pri njemi, da so na selo privadjene, noterpodajo, ino od njega brezi protivnosti so navzete, da obloxene, ne pa prazne pridejo.
350, Se toto premcnenje zgodi brezi vscga potika ?
Veqkrat nastane resen potik, znamo pa ga celo zabraniti, qi prestavlenje veqer naprejvzememo, ino oba roja z’medom na-kerrnimo, keremi je nekaj male drobniqko nastruganega ali skuqenega grusiqnega (cvet-ja) ore&ka primesano, skos kaj qele v’obe-ma коьота edini duh dobijo.
351. KaA pd znamo roja / qelami moq-nega storiti} here drugemi roji od-vzememo ?
Mi postavimo veqer jako qelnatemi 'roji taler z’nekako maloto meda noter, ino qi qele, naj bi med gornosile, t. ler debelo obsedejo, te ga vzememo vun ino postavimo vu slabega roja. Vjutro potem , se prej, как qele' leqejo, zadelamo slabega roja s’prevertanim- kositarom ino ga postavimo v’ oremno klet. Toto delo se neko-krat ponovimo ino vzememo qele od mno-goterih rojov. tak da nieden roj velike zgube ne doterpf. Zadniq odposlemo totega po takemi naqini moqtiega naredjenega roja na
157 neke tjedne eno Vuro daleq vkraj vu skerb enega ali drugega navih prijatelov, naj qele stari leta)* pezdbijn, ino‘potem nikak veq k’ svojemi staremi koyi> nazaj ne hodijo.
352. Как pd stake roje napravimo moqne skos pridjdn plod ?
Mi odrexemo ednemi s'ldadi, keri zgubo zna lehko preterpeti, en svitek ali skladnik s’ plodom ino postavimo toti plod na, ali pod slabega roja.
353. Kaj je od opravila po totemi naqini misliti ?
Toti opra^ilni naqin Stoji za vsimi do-zdajnimi daleq zadi.
354. Zakaj?
Zato, da na toti naqin celo ino celo lehko qelnatcmi roji s’ plodbm tudi matico znamo odvzetf, ino njem?1 Lkos to nedo-stavlivi kvar naqbVmd, ino da, ako ravno se to ne bi zgodilo, plod kde od slabega roja ne bi zmdgel se zadosta oqeliti ino oploditi ind se zato.zaqel gubiti.
,355. Kerim qelnikom moremo nastane -ali podlage dadi?
Stojeqim ino lexteqim skladom, k?rih ne hoqemo pustiti rojiti, ino od kerih si tudi ne volimo delali odrojov.
G 7
158
356. Kaki, morejo toti skladi s цекит. delom biti?
Oni morejo tak daleq puno nanoseni biti, da не le veq blizo en preqni perst med qelami ino klopjo, ali — pri lexeqih skladih — med zadnimi pogaqami ino po-krivalom so naVani. Celo puno njih ne smemo pustiti nadelati, kajti bi nam ovaqi odganjanje qel predosta truda delalo.
$57. Как se polek tega zader.vlmo ?
Pri stojeqih skladih nam je toto delo nekaj mtidlivo , ino potrebujemo pomoqnk ka. Najmreq mi denemo svitek ali skladnik) kerega hoqemo podstaviti, polek sklada, odpremo letno kisto, ino odzdignemo roja predi od klopi nekaj malo gor, ino xene-mo qele z* dimom nazaj, potem prebodne-mo spehe tarn, kde na letno kisto terdn* teqfjo, z’gletvo, xenemo znoviq qele nazaj, prejmlemo nato sklad na obema atra-noma, ga vuzdignemo od letne kiste, mo ga posadimo pomalem na polek stojeqi svitek ali skladnik, ino kda smo ga na onega djali, ino zo zapinkami vkup zbodnuli, ga pa vuzdignemo ino postavimo pomalem na letno kiato, ali qi letne kiate ne imamo, na letno blanjo nazaj.
J59
Kaj pa nam toto opravila naredi trudlivo ?
Skladna xmeqa, za kero je pri povzdi-gavanji velika moq potrebna, ino potem tudi protisilenje qel, kda s’ kadenjom po-henjavamo, zato si polek vsega prigleda neke qele vseli stisnemo.
35р. Как pd si toto delo oblehkotimo ?
4i vsakemi kosi zgorah na verhi ino tudi na stranih locene pridelamo, skos kere si voxe na kos privezati ino celi kotf, a* voxom visek potegnuti znamo, tak da nam pomoqnik pripravlen svitek ali skladnik lehko podtisne. Sklad ali kos pustimo nato z’voxom pomalem pk nazaj dol na pod-stavlen svitek,
360. Nam. nastava svitkov pri lexeyih skladih tudi tcliki trud dela ?
Ne! temoq se pustf dosta lexej opra-viti, ino mi znamo toto delo celo sami s’ kadenjom tobaka storiti, qi z’ dimom qele epokorimo ino nekaj nazaj prexenemo.
361. Как se to zgodi?
Mi odvzememo naj zadneso pokrivalo, xenemo qele, qi je potrebno, z’ dimom nazaj, pritisnemo zo hlodoma vkrix oskerblen svitek pomalem na skladni speh, ga moqno pribodnemo zo zapinjami, ino kda smo ga
1бо
s’ pokrivalom pa zadelali zamaxemo spehe skerbno z’jilovico.
362. Kaj imamo dale vu totemi meseci dclati ?
Moremo qehm, kere se rojiti imajo, njihovo rojitbo opomaguvati.
363. Skos kaj se -zna to zgoditi?
Skos to, da take roje vsaki den z’ edno ali dvema xlicarna meda, keremi nekaj ja-nexovega sladja primesamo , kermimo.
364. Pohitri to resen rojitbo ?
Reseu I kdo ке je tega ne skusaval, bode se doycdel. Je se qudivati, как hilro se qele skos kermlenje poinnoxijo, ino как silno se pohot na rojitbo stori moqen, Le ne smemo po’ek tega koaov poveksit?, remog nje preveno tesrie imeti.
.365. Kda rojitbo prii/akavamo, kaj je te storiti ?
Moremo si za rojitbo orodje vu pri-pravo donesti, prazne qelnike zesnaxiti ino isqistiti iifo njeza'ogreb rojo'v prlpfaviti, tudi как hitro roji vun sed^ti.zaqnejo, vsaki den .vjutro od desetih do odveqa' druge vnre pazrti.
366. Se je vey del vu totemi meseci ?
Eno naj imenitnesih del je odrojuvanje ali delanje iskustnih rojov.
16:
убр. >Zuknj moremo njje tak rano delati?
Da ob totemi. qasi naj bole obrodijo, kajti ravno vu n^j lepao paao pridejo.
363. Ka кар imamo polek tega gledati?
.Zvunijna.) popuneaega stana ro_joV moremo tud^ pqsebno na letino ino v;jyne gledati, kajti ^pusti se is skusenosti pa pri-hodi protiletja xe a* nekim dovidenjom skle-nuti, kako bode vreme skoz leto ino kaka раза je doqakati, Le pod dobrimi dwidi imamo toto opravilo od srede .totega. me-seca vu delo jemati.
36р. Moremo vrako leto odroje delati ?
Vu stranih., kde se qele rade ino vu ranemi qasi rojijo, je ravno ue potrebno; yu takih krajih pa., kde. roji malokda ino pozno pridejo , moremo vsako leto neka-teri broj rojov po meri q.eliqslva na odro-jitbo sporoqiti.
370. kaj ve dale imamo vu totemi jneseci gledati?
Moremo pavuqino vu qelinjaki ino blizo okbli pr'evpao odmetatij rojei marno izmetati ino podmetati, ino qelne sovjax-nike. najmreq‘xabe, krapavice, kugkre, pa-stiriqke, seraene ino osei, kere velikotq6l odpolovijo, как tudi seniqne gnezde, raz-dirati ino razrusayati. Posebno moremo na
16 2
letaj qel gledati, da iz njega znamo tudi njihove bolezni spoznati.
371. Kere bolezni med yelami vu totemi meseci najdemo?
Ro gel no bolezen ino gnileqi plod.
372. Vu yemi obstojl rogelna 'bolezen^
Ona obstoji v* istoki xilave rtiokrote na qelnt glavi, na kero se, kda cvetje obiska-vajo, cvetni prah nalovi, tak da qele zo xutimi rogeli na glavi, domo pridejo. Le pa njih toti nalovki ne .odderxavajo od po-biranja, ino ravno tak malo vu pamet vzememo pri njih otrudenost ali lenobo. Po-qasern se toti rogelni nalovki pa sami od sebe zgubijo.
373. Od yega nastane rogelna bolezen ?
Neki nam vadlujejo, ona nastane is skorisovega meda, keri ob totemi qasi cve-te; alipa pravi zrok tega se nam je ne-znan,
374. Pd lekaj nastane iz belega gloga cvetne mezge?
To je celo ne verjeti. Beli glog sicer cvete na konci Maja, ino v’pamet vzememo naj berxej, ob totemi qasi nekako vnox-livost vu qelnemi letenji* Alipa toto sla-beeo letenje pride dosta veq od premalote qelnega meduvanja, kaj se vseli ob qasi,
1б3 kda beli glog cvpte, nagodi; ne pa, ki bi glogovega cvetja mezga na tem bila kriva, kajti belega gloga qele nikak ne obiskavajo.
375. Kaj pd razumimo pod gnileijim plodom ?
Roj se imenuje gniloploden, ip plod pomira ino vu gnilad preide, kera nepre-terplivi smrad vu ko»i rassirjava ino preveno dale okoli sebe seguje, qi hudobi kqasi ne odpomagamo,
376. Ka i/emi spoznamo toto bolezen ?
Zdela na qemi farbi plodnih pogaq, zdela na vupadnoqih pokrivalah zadelanih lilkov, kere se inda povfaane ino oglavne prikaxujejo. 4i toti plod nekaj blixe pre-gledamo , te najdemo mertve Hike vu lex-nicah preobernjene lexati, najmreq z’ glavo na poden v’lexnici, kaj je vu zdrave ni stani naqi.
377. Od yega pride tota bolezen ?
Zdela od omrazenja, zdela od kvarne kerme.
378. Как od omrazenja?
4i kos naglo zgubi veliko mnoxino qel, bodi si od vihtnega vremena, kero nje na pain dobi, ali qi nje kdo zlosten z’ ja-dom pokonqa, te premali del qelestva ne premoxe ploda veq obsedavati ino segre-
16*
vati, plod zato omrazi ino pomerje. Ali ql po vusadenje ploda naglo veliki mraz pride, te se qele, naj bi se segrevale, pote-gnejo od ploda vkup, ino plod zaostane neobloxen ali ne obseden, ino more zato omraznuti ino pomreti.
379. Kak od kvarne kerme?
4i se vu keremi qelinjaki ropari znaj-dejo, tak da se jih qelar ne zmoxe obra-niti, td vzeme neki iz nerazuma pomoq v’ roke, naj bi svojim qelam ropare odpravil, zmesa pivne droxe k* m?di ino ga postavi roparom vu praznemi kogi na mesti pOro-panega коьа. Medov duh pa vabi zdaj polek roparov tudi ке druge qele sem. Vse pa, kere od tega jejo, jno s’tim plod ker-mijo, morqjo zred plo^om pomreti. Najde ire ₽e sicer veq zrokov gnileqega ploda, Д. p. jadna megla, glad ino presilnp kadenje. Oni zroki pa so naj imenitnesi.
380- Как je zdaj takemi roji pomagatil
4i be je hudoba ne piedaleq okoli sebe segnula, te moremo toti gnili plod qisto ino snaxno izrezati, ino nato bode si roj pa spomagal, naprejpostavom, da je gnili plod od omraznenja postal. 4i pa pride od kvarne kerme, te izrezanje ne pomaga, •temoq moremo qele izgoniti iuo z’ drugim
zdravim rojom zediniti» Tudi nezadelan med-takega roja ne smemo qelam kermiti, ino ga tudi ne ludem davati, da zna s’kvarnimi od qel vunanoyenimi reqami biti zmesan.
381. Kite imajo yele v* Jiuiii раъо?
Crete vu totemi meseci rudeqa ino bela ddtela, kera je za qele pravi medni istok; tudi cvetejo beli terni ali akacie, srablivke ali ttkabioze, kokoi, modrte, ognec, ostrognica, materna, duska ali divji timian, kozliq ali baldriap- and mnoxina cvetja na travnikih posebno pa lipa, kera naj lep»i med dava.
58k- Kere opravila se nadajo vu' iotetfti meseci %
Vu pervih petnajstih dnevih totega me-seed Se ‘delamo Odroje, ino da naj veq ro-jov vii’ totdmi meseci dobimd, zato im£mo tak* dobto4 &’ prigledavaHjom | как tudi z-ogrebanjom pane roke del^. Rojuvanje ise-mo skos .podlaganje iqo nastave zabraniti, imamo skerbno na ropare pazko, odprav-lamo qelne sovraxnik^, ppseb/ю; mole ino qerve, jno del^jno slaj?e roje.skos prestav-la »je moqne.
383. Po keri prigled/iosti pa-moremo roje prestavlati?
Naj niednega roja, keri ima mlado se neoplodeno matico, ne prestavimo, kajti
166
vseli se nagodi potik ino roj postane brez-matiqen.
384. Jeli zato poznetih rojov tudi ne smemo prestavlati 1
To se ne sme nikak zgoditi, kajti nji-hove matice so »e ne oplodene, ino se vsikdar pri prestavlanji od novopridoqih qel pokolejo.
385* St znajdejo vu totemi meseci tudi bolezni m€d 'qelami'l
Neki qelari nas hoqejo pregovoriti, da so vu totemi meseci steklino ali besnost v* pamet vzeli.
386. Vu цепи, obstoji tota bolezen %
4ele pridejo vu steqnost, derejo skoz lukno vun ino padajo na vse, kaj pred nje pride, tak da je odvise nevarno, se qelinjaki priblixavati. Po totemi obesnenji pride nad qele slabota, one padajo na zemlo ino mnoge zgubijo xivlenje.
387. Od i/ega pride tota bolezen ?
Zrok se nam je'neznan. Znajdejo se qelari, keri, naj bi svoje qele jako marne ino delavne naredili, njim zo xganico pre-mesan med kvrmijo, Skoz isparo, kera je vu totemi meseci naj vekya, se tudi druge qele privodijo, ino kere od tote kerme jejo dobljo steklino ali obesnenje. Drugi mislijo,
16/ to je od meda, keri se s’pivnimi droxami premeaan za pokonqanje roparov noterstavi. Ino se pa drugi vgonjavajo na toto obes-nenje iz jadne rose, kera vu cvetji nastane, kaj se tudi resen zna prigoditi.
388. Je vsaka rose, yelam kvarna?
To se lastno ne da poresniti, kera rosa bi qelam bila kvarna. Mi sklenujemo tu le is prigodov, ino tudi le po mislah. Medno roso imamo blizo vseli qelam le za dobro, kajti one so po medni rosi naj delavnese ino vu dobremi stani vidom prijemavajo.
389. Kaj razumimo lastno pod medno roso ?
Pod medno roso razumimo keleqo mo-kroto, kero najdemo vu vroqih letnih dne-vih, naj veq vu Maji ino Junii po sunq-nemi ino grumskemi dexi, ino naj berxej pri nebnemi odimji na list}! drevja ino rast-linja ino se lesne, liki firnis.
390. Od i/ega nastane medna rosal
Misli kres to so odvise razliqne. Te-liko je gotovo, ki je cukrina pristojni del blizo vsakega rastlinja. Tota cukrina se vu posebnih rastlinskih 1 cevkah, poglavno vu cvetji naredi ino odloqi, odkod jo potem qele dobivajo. 4i je vreme posebno toplo ino mokrotno, te se naredi tote cukrine te-
j6s
lika mnoxrna, da so za njo medne cevke vu rastlinji premale. Tota cukrina se zato izverxe na zvunenjo popovje, listje ino pet-liqje, tak da se nam ono, liki z’ redkim firnisom omazano biti vidi. Как dugo sunce tote rcukrine. ne ogosti, teliko qasa jo lixejo qele z’naj vektfo pohotnostjo. One so pri tem odvise marlive, tak ki z’ranim, jutrom vun odletijo ino noter do noqi nosijo. Po-raqunilo se je, ki 25 qelnatih rojov pri taki ihedni rosi xe v’osmih dnevih celo na 125 pintov ali petsto funtov meda nanositi zmo-xe,'qi ne pride skoro veliko dexovje, kero medno roso pa odopere.
Так ali je vadluvanje, ki medna rosa pride od listfiih. vusi, ne resni'i/nd^
Celd resniqno je toto vadluvanje rdv-no’Me! tote mallqket s-tvarice, kere se pri mfrk’totno toplemi Yemeni do neverlivega broja pomhoxavajo , se prikaxejo na rasfr linji, kda je vu me'zgi objeto, ino se cukrina na avihovih cevkah dela. One .pijejo zdaj zo svojim ralcgm sladko mezgo iz drobriiqkega- rastlinskega mladja ino Ijstja, jo precedujejo vu fe'vpjemi xivoti ino bzi-kajo {potetn как medno mezgo zdela skos svojei na zadnemi teli se, znajdlive brado-viqice, zdela pa tudi skos qrevo vu loc-nasti spodpbi od sebe na blizo njih stojcqo rast-
] 69 rastlinje ino drevno listje, kero se od totega nakidanja, liki z’ naj redkeaim firni-som omazano biti vidi4 Toti od listnih vusi xe prepusen med se tudi imenuje medna rosa, ino qele njo ravno tak xelno, как ono polfxijo ino domo nosijo,
292. Л tota od listnih vuii nakidana medna rosa kvarna 1
Ona dava qelam pridno hrano, one se z’ njo dobro kermijo ino svoje prebiva-lijra napunjavajo. Prijatelom qelne reje so zato inedne rose prava sreqa, Zelinji ino vsakemi rastlinji pa je medna rosa kvarna, posebno qi vroqo vreme predugo terpi; kajti qi se tota medna rosa skoz vroqino ogosti, te zadeJa isparne cevke na rastlinji ino zelinji, tak da se ne moxejo ispotu-vati, ino nato zbetexajo, qi ne pride hitro veliki dex, keri toto roso pa razmoqi ino odopere#
393. Kere разе se nadajo vu meseci Julia?
One so ravno tak mnogotere ino bo-gate, как vu Junii; cvete vu totemi meseci xe rana vu nekih stranih zavolo qel nase* jana hajdina, kera dava qelam naj veq meda, tudi grahorica, lipa, mak, ognec, po-sunqnica, boreq ino dosta drugih rox. Tudi pride veqkrat medna rosa.
H
>70
394» Kere opravila se nagodijo vu totemi meseci ?
Pred vsimi reqami imamo rojuvanje skos podlaganje ino nastavlanje zaderxavati. 4i pa se polek tega le roje dobivamo, te zedinujemo nje zo ranesimi roji ali drugimi slabimi qelniki. Posebno moremo paziti, jeli se je ne kde keri qelnik zarojil ino matico zgubil, naj mu pa kqasi pomagamo. Podmetanje ino snaxenje rojov moremo zdaj ravno tak skerbno opravlati, как odmetanje pavuqine ino pokonqavanje molov ino drugih qelnih sovraxnikov. Tudi na objedlive ino ropanske qele moremo ostro oko imeti. 395* znajde zvun totih, ve vey
drugih -qelnih sovraxnikov vu totemi meseci ?
Ose ino serseni se prikaxejo ob totemi qasi gostej ino odjemavajo qelam pri dome-idenji is pase med; polek totih pridejo veqkrat zdaj tudi texkoqe vutji nad qele. 396. Jeli tote xixale tudi nadqelepadajo ?
Tudil veqkrat jako silno, posebno vu suvnih letah pri boxnih pasah.
397. Kako spodobo imajo tote vusll
One so okrogle, rudeqkasto-arjave farbe ino ne celo tak velike, как prosno zerno, alipk saj odvise hitre*
17*
39g. Odkod dobijo yele vuett
Neki mislijo, one nje dobivajo na ne-kih zvetih, alipa vidi se, как da bi tote xixale le samo na qelah najti bile, ino se od njih, как drug© prisilne lakotne stvari hranile.
3P9. Se pomnoxavajo tudi ravno tak sil-not как drugi vuwii plod**
To se ne vidi biti verltvo , kajti ne najdemo njih ravno tak dosta. Le pri ne-zdravih rojih se veq prevzemejo.
400. So one у elam texkotne'l
To si znamo misliti, kajti v* pamet vzememo, ki se njih qele resiti iseju; posebno qi njih dvoje 9 troje, ali ee veq na edni qeli sedi.
401. Jeli ne imamo pomoyi proti totim vunam’l
Veh se od nekih qelarov, vusive qele vu qisti vodi kupati; alipa premislimo, da je tota pomoq premudna ino pretexka, ino ee qel od vutti le ne reeimo. Bole zato sto-rimo, qi z’medom ino vinom qele kermi-йю, skos to bivajo moxilne, ino si vusi odpravijo same. Zdravi ino qelnati roji so od totih xixal malokda otexkoteni.
H 2
1/2
402. Kero rastlinje cvete v'Augustin
Poletni ali jari repis, boreq, xida, ne* katere slezi, pospnqnice, mnogoteri cveti na otavnih travnikih, ino vu nekih krajih posebno hajdina.
403. Davajo tote rastli/ie dosta meda 3
Hajdina ino otavni travniki jako dosta, drugo cvetje pa menje veqkrat le teliko, da se qele na njemi samo zderxavajo.
404. Moremo roje se tudi v' totemi meseci podlag at i ?
To pride na letino, potem как qele imajo paso, se nam tudi skaxe potrebnost ali nepotrebnost podlaganja ali nastavlanja.
405. Kaj se zgodi vu totemi meseci trot cm*.
Troti se od zdravih rojov zdaj pf-egan-jajo ino kolejo.
406. Moremo qelam to pomagati?
Neki qelari imajo navado , qelam po* magati trote klati, alipa qelnati roji to hitro sami opravijd.
407. Kaj se imamo veq delati?
4elne sovraxnike ose, sersene, pavuke ino mole, sepice ino druge vtiqe moremo zdaj skerbno odderxavati ino pokon-qavati.
l73
408* Dobivamo se tudi vu totemi meseci roje ₽
To pride na letino. Naj berxej dobfmo vu totemi meseci diviqne roje. Alipa toti so ravno tak malo dobri, как. drugi, zato naj bolse vqinimo, qi matico zgrabimo ino roja nazaj vu materni koy zexenemo, ali ga z’drugim rojom zedinimo,
40р. Sc imajo qele vu Septcmbri tudi рачо ?
Vu hajdinskih stranih imajo dostakrat vu totemi meseci jako mastno dobro patfo, kajti hajdina je vu nekemi leti tak obro-deqa z’ medom, ki qelnati roj pri lepemi vremeni vu hajdinskemi cvetji 20 ino veq funtov meda nanosi.
410. Je hajdina vsako leto tak obrodeyci?
Ne! so tudi hude nerodne leta, vu kerih qele z’ veliko skerbjo le 3, 4, do 6 funtov meda z’ nje naberejo.
411. Ku kerih letah je hajdina naj bole zdayna ?
Vu takih letah, kda je August ino September topel ino veq moker как sugni, kajti tak zaqne hajdina lepo cvesii, ino dugo — noter do Oktobra — vu cveti ostane ino qelam s’ patio strexe.
H 3
’74
4’2. Letijo qele rads dalcq na hajdinsko рачо?
Ne! zato je dobro, roje vu hajdino postavlati.
413» Je toto prenavanje is qelinjaka hajdino ne xmetno ino nevarno ?
Polek tega pride posebno na kakost kosov, vu kerih qele imamo. Lexeqi skladi se ob totemi qasi zavolo toplega vremena, ino se mehkih pogaq ne pustijo slobodno prenasati, kajti se v’nevamost podavamo, si celo pogaqje spotisnuti ino odpotergati. Oglavniki ali priseqeni kosi ino vsi stojeqi skladi 50 toti nevarnosti menje podverxeni; znamo nje na verb prekupicnuti ino celo na kolah prevaxati.
414. Je pri totemi prestavlanjc hasek?
Toti hasek je veliki, qi je pasa jako medna; kajti qele si tak naberejo se enkrat teliko zalogo, как njo za zimo potrebujejo, veqkrat se celo plod nasadjajo, ino nato nam ddvajo taki roji vu pridoqemi leti rane roje.
415. Kere kose prenavamo vu hajdino?
Take, keri se premalo zalogo meda imajo. 4i pa je hajdina odvise mastna, iuo obstojeqo lepo vreme, te prenasamo tudi pune roje ta; prexenemo pa nje prejdoq iz
*75 njihovih koaov vu prazne qelnike. Vu krat-kih tjednih si naberejo pa zadostno zalogo, ino neki qelari narfi svedoqijo, da so taki isgonjeni roji bole marlivi, как drugi, ke-rim njihovo zalogo pustimo; le moremo nje vu take kose pregnati, keri imajo prazne pogaqe, ino jim tudi nekaj kerme na pot dati, naj, qi se vu pcrvih dnevih hudo vreme nagodi, ne izletijo.
4j6. Moremo vse roje vu hajdlno spraviti? Ne! eni morejo vu qelinjaki ostati, naj se zaostanoqe qele vu njih znajo' zbirati.
417. Kaj imamo pri postavlenji rojov vu hajdini storiti?
Moremo jim proti dexi streho narediti^ ino vu pervih dnevih letno lukno zavolo roparov vozko imeti.
418* Jeli nam njih vu hajdini nikdo ne vkradne?
Naj se nam to ne zgodi, moremo paz-Hvi biti, ali nje tam zadelati, da nam njih nikdo ne zmoxe odvzeti ino odnesti.
4Jp. Je hajdinski med ravno tak dober как poletni?
Ne! on je bole tekoqi ino nikoli ne postane tak gosti, как poletni. Za kermle-nje pa je jako dober. 4i kose s’hajdinskim medom sranimo ino vu pridoqemi leti roje
H 4
176
V njemi ogrebnemo, te obrodijo oni po-sebno jako ino nam obeqajo doqakanje bo-gatega pridobiqka.
420. Kaj se vey imamo vu totemi meseci delati?
Brezmatiqnike se znamo omatiqiti, pa-ziti moremo na ropare, ino zapravlati qelne sovraxnike, med kerimi se zdaj tudi senice ino berglezi znajdejo, ino letne lukne po-mensati proti ropanskim qelam.
421. Kero opravilo imamo v Oktobri?
Spravimo si roje is hajdine pa domo vu qelinjak, pomensamo letne lukne ino pripravimo nje za zimo.
422. Ka kaj imamo polek tega gledati?
Da bodo qele toplo sedele ino zadostno kermo imele.
423. Как to znamo zvediti?
Skusavamo roje na vagi, ali qi vage ne imamo, na medni meri.
424. Kaki more roj biti, keri vu zimi hoye dobro obstati ?
On more na 24 — 30 funtov znotrenje xmeqe imeti, ne votel ali navani, temoq pun, ino proti mrazi ino xixalam zadosta zadelan biti.
*77
^•2^. Kaj je storitiy yi je коз za zimo preslabi ?
4i je slabost velika, te zedinimo qele z’bogatesim rojom, ino njim njihovo malo zalogo pokermimo, ip pa se vseli ima pre-malo jesti, ga moremo dale kermiti.
426. Как roje naj prilii[nej kermimo?
Skladom podstavlamo pune medne svit-ke ali kiste, kere smo bogatim ali isgon-jenim rojom odvzeli, ali njim le edno ali veq pogaq noter damo.
427. Jeli ne smemo tudi precedent med ali cuker kermiti?
Kdo ne ima mednih pogaq ali punih svitkov, ino njih niednemi roji tudi ne sme odvzeti, tisti. more to resen delati; alipa more se to z* naj vektfim prigledom opra-vlati, naj si ropanskih qel ne pripelavamo.
42g. Как zabranujemo roje pred xixalami^
Naredimo letne lukne tak vozke, da se niedna mis skoz nje ne zmoxe vupote-gnuti, tudi zamaxemo vse spehe ino ras-poke z’ jilovico ino zadelamo letni sklad ino pokrivalo na njemi z’naj vekso skerb-nostjo.
429. Как branimo roje pred mrazom ?
4i ne zamaxemo sanio vsih raspok na qelniki, temoq njim tudi vse obilne ali
H 5
178 polnano&ene svitke odvzememo, tak da je nato celi kos s’pogaqjom napunen. Pri le-xeqih skladih pa potisnemo slepilo noter do pogaqja.
430. Jeli. ne porezavamo rojov tudi vu totemi meseci ?
To sicer neki qelari resen delajo, posebno tisti, keri imajo svojo qelno rejo vu priseqenih ali oglavnih kosih. Je pa polek tega veliki prigled potreben, naj jim ne odvzememo preveq meda, kaj se lehko zgoditi zna, tak da poznej stradajo, ino qi zima dugo terpf, celo pomreti moreje.
431. Keliko meda pd njim lastno v' jesen odvzeti smemo ?
Neloqlivim lexeqim skladom nesmemo v’jesen veq, как le pribodjene svitke odvzeti, kajti ovaqi, ako jim veq izrezati hoqemo, ко» naredimo votel ino merzel. Stojeqe ali druge loqlive qelnike pa moremo na vagi skusavati, keliko nam brezi kvara ino nevamosti oddati zmoxejo.
432. Se povsodik po totemi nai[ini za-derximo ?
Ne! temoq vu stranih, kde imamo qelno rejo v* oglavnih ali priseqenih koaih, odjemavamo m£d vu totemi meseci ino po-
*7$ kolemo veliko mnoxino qel, naj si vso nji-hovo medno zalogo zasvojimo.
433. Jeli se tak yelna reja ne zgubl?
To ravno ne, kajti storimo med roji izbor, ino si pustimo se gotov broj na piemen.
434. Kere roje pd pokolemo^
1. Naj bogateae ino naj sirotneae, kaj se nam po vagi izreqe. K’pervim raqunimo vse tiste, keri veq как 28 funtov va-gajo, k’ drugim pa vse, kerih vaga se tie doteqe krez 20 funtov.
2. Brezmatiqne, kajti totim se zdaj po mis-lah qeltiih vubitelov ne zmoxe veq po-magati.
3. Tiste, keri so se ali celo ne rojili, ali le male roje dali, ino vu nekih — tudi dobrih — letah, si malo veq как svoj strosek nanosili. Taki roji se nikoli dobro ne ravnajo.
4. Tudi tisti bodo na klanje sporoqeni, keri ovadijo naklon k’ropanji, da tota po-hotnost vsako leto prijemava, skos kaj si, qi nje duxe pustimo, nesreqo, kreg ino svadjo naredimo.
5. Tudi tisti bodo zaklani, keri imajo dosta starega satovja, kero smo jim pri pore-
H 6
iSo
zavanji zavolo vusadjenega ploda ne zmogli odvzeti.
455. se pri totemi deli zaderxavamo** Как smo zebranje vgodili, te skopamo jamo vu zemlo, kera je velika zadosta, qe» lestvo od ednega alt veq rojov vu se v?e-ti; v’jamo si pripravimo tudi palico, kera je zgorah tak rasklana, da vu njo spleteno xvepleno nit djati znamo. Tota nit je za neqelnatega roja il/2 — a laketov, za qel-natega pa 3 lakete duga. Njo vuxgemo ino postavimo kqasi na smert sporoqenega roja prek, kre kerega spodi okoli raho zemlo nasiplemo, naj xvepleni slab ne zmoxe se vun tamati, temoq vu коз iti more. Od visek idoqega xveplenega slaba se zaduyfjo qele naglo. Mi strosimo potem — blizo kres pol ytertala vure — poklane qele is коза vu za nje pripravlen grob, denemo коз na stran, ino gremo od ednega do drugega po vse ove na zaklatije sporoqene козе, ino storimo z’njimi ednako»
436. Ob keremi yasi opravlamo toto delo**.
Veqer, kda se qele poqivajo ino veq ne leqejo.
437. Je klanje ycl tudi dovoleno ?
Na tem je ne dvojiti, kajti da imamo dopupenje govedo ali brave zaklati, zato
181 tudi more dovoleno biti, roja zaklati, ino si njegovo zalogo zasvojiti. Alipa jeli se razumnosti primeri, jeli je ne grozno? — To je poprasanje, kero si tu imamo od-govoriti,
438- Je ne groznost goveda ino braveta klati 1
To je celo druga req. Tote boqemo za hrano imeti, ino si njihovo mast, tuqo ino loj zasvojiti, kaj se le skos klanje zna zgoditi. S’ qelami pa se req celo naqi za-derxi. One same so za qloveqjo hrano ne nikaj vredne. Mi si le od njihove sprave delamo dobtqek, ino toto si znamo zasvojiti brezi tega, ki bi nje poklali.
43р. Как to storimo ?
Mi iabobjamo slabe ino sirotne roje, keri bi nam pri dugi ali merzli zimi za-gladili ali zmerznuli, vu prazne козе ino nje zedinimo potem, slabe z’moqnimi sirotne z’bogatimi.
440. Jeli pd ne pojejo taki zedinjeni roji усц, как i[i bi vu dvema ali treh ko^ih о st ali?
To je ne verjeti. Zedinjeno moqno qelestvo sedi bole toplo, ino potrebuje ravno za tega volo tudi menje strogka. Alipa tudi izvzetom, ki bi tako zedinjeno
Hz
182
qelestvo vu prevelikemi stradi enkrat mogli kermiti, te bi bilo skos to malo zgubleno, kajti vu pridoqemi leti nam spravi zatroabo skos svojo marlivost gotovo dva к rat pa nazaj.
441. Jell pd je pri klanji yel ne veksi hasek> как pri zedinenji'?
Toto popraaanje ье je ne razloqeno. 4elni vubiteli to porestiujejo, ino ne je ta-jiti, da vu stranih, kde ье je navada, qele klati, veq meda najdemo, как tam, kde nje pri xivlenji pustimo, ino skladno z* njimi delamo. Polek tega ostane klanje vsikdar grozno , kero si dober qelar nikoli ne do-voli, temoq on si zo zedinenjom bole pomaga.
442. Как zna pri klanji цё1 piemen ob~ stall ?
Mi vgodimo med roji, kere hoqemo na piemen pustiti, odebranje, ino gledamo polek tega na pridoqe obstojnosti:
i4 Si izberemo na piemen mlade roje, keri plodne malice imajo, ino kerih pogaqe so snaxne ino qlste. Toti se radi naj prej rojijo. Obqinski pa niednega roja ne pustimo biti staresega как dve leti.
2, Gledamo na vago ko»ov. Prazen ко», qi je ne odvise debeli napravlen, vaga
18.3
6 — 8 funtov s’satovjom ino qelami brez meda ino ploda, vaga on 12 — 14 fnn-tov. Takemi roji treba od zadnega Ok-tobra do srednega Marca 4 — 5 pintov meda. Da pa 1 pint meda 4 ino po kakosti 4% funtov vaga, zato roj, keri bi svoj zadostni stroyek imeti mogel, ne sme nixe 30 — 32 fnntov vagati.
3. Pregledavamo qelestvo, jeli je moqno ali slabo, ino iz naravi delavno ino mar-no. Moqno qelestvo potrebuje za svoj zadostni stroyek resen veq meda, как pa slabo, ako ravno vu merzlih zimah slabi roji veq pojejo, как pa moqni.
4. Premislimo si, jeli nje vu protiletji ho-qemo kermiti ali ne. 4i jih kermiti ne boqemo, te merejo popuno vago 30 — 32 funtov imeti; qi pa nje hoqemo kermiti, te si pustimo tudi pozneye roje na piemen, keri imajo lepo pogaqje ino qelestvo ino naj menje 22 funtov vage, pri-damo pa ye njim teliko meda, ki se po vagi na 25 funtov znesejo.
443. Jeli se skos tote na piemen puyene roje poklani pd dostavijo?
Dosta vi jo se! ino sicer dostakrat po dvoje, 444. Как se to zgodi ?
Toti roji, kerih vu protiletji ne pore-zavamo, temoq ye verb tega nje le kermi-
184 mo, ako ravno se zadostno zalogo imajo, nam davajo rane roje, ino se rojijo naj berxej dva-, tri- ino tudi celo stirikrat. Ino tak znamo od protiletnih 20 rojov v’ August! njih go imeti.
445. Kaj pd storijo -qclni vubiteli zo brez-qelnuni napunjenimi koyi?
Oni ispotergajo pogaqe na svoj prid ino hasek, tudi pa si tak dobro neke z* wednimi pogaqami jako napunene kose (mednike) как ednako zo snaxnim satov-jom nadelane svitke (satovnike) zohranijo.
446. A1 qemi pd oni strexejo ?
Za kermo sirotnim rojom vu protiletji, ino za odroje. Roj, keri se vu taki med-nik pregrebne, postane ravno, как odroj, kerega vu satovnik prebobjamo, pravi telni roj, t. j. roj, keri brezi vse druge pripo-moqi svoj popuno zadostni strosek za zimo ima. take mednike ino satovnike moremo zato vsikdar misliti, bodi si, da vu protiletji ali v’jesen porezavamo.
447. Imamo v tfovembri tudi kaj pri це-lah opraviti ?
Malo! kajti prikaxujejo se zdaj slane ino merzli dnevi. Mele se zato vkup vie-qejo, ino mi njih vu miri ne sniemo mo-titi. Oddaliti moremo vso larmo od qelin-
185 jaka, miaje pasti nastaviti, ino letne lukne tak zadelati, da se niedna mis ne zmoxe vupotegnuti. Tudi pa pustmo qele letati, qi se za letanje topli dnevi priblixajo.
448. Imamo tudi v Decembri kako opravilo 3
Veqkratno prigleduvanje je odviae potrebno, posebnoj kda sneg gre, naj zabra-nimo, da se le(ne lukne ne bodo zasne-xile, zaphale, ali celo zamerznule. Tudi misi moremo preveno loviti, ino za vso tihoto ino mir skerbni biti.
VU, © a A V А»
Od dobre sprave ino storitbc z'medom ino voskom.
449. Jeli znamo porezan med kqasi pre-dat i ino vusrebrati?
Mnogi qelni rediteli imajo resen na* vado, qelam odpojeman med vu malih tro-hah na terxisi predavati; alipa dober qelar more vseli dosta veq za imenitno medno zalogo skerben biti, как se s’ tako nevred-no predajo natergavati.
450. Zakaj?
Zato, da veqkrat nerodne leta vusto-pi jo, v’ kerih on svojim qelam s’ kermlen-jom na pomoq priti more; qi se zato ne bi za potrebno medno zalogo skerbel, bi zo svojo qelno rejo hitro na konec prisel.
451. Znamo med, как ga pri porezavanji od qel dobimo , kqasi zohraniti?
Mnogi qelari, posebno Poli ino neki Nemci to delajo. Oni razdruxijo medne po-
187 gaqe vu puqele ali velike kamene sode. Keri je vu puqelih, se pod imenom puqelni med predavaj keri pa je vu kamenih so-dih, se za potrebni vxitek zohranuje. Ali to pi je ne hvale ino priporoka vredno, kajti med skos to na svoji vrednosti dosta zgubi.
452. Kaj ali moremo z* medom delati?
Moremo ga isceduvati, t, j. od vom« qenih trosin, ino vsih drugospolnih delov odloqiti.
453. Kak to opravlamo ?
Operviq razeberemo medne pogaqe, si odloqimo bele, arjave ino qerne vu zoseb-ne odloke, ino denemo vsako odloqo vu njeno lastno posodvo, Tudi odporexemo prazne lexnice, ino vse, kaj bi nam znalo med onesnaxiti.
454. Kaj storimo z bel'uni mednimi po-gat{ami ?
Verxemo nje vu veliko cedilo , ali sc bohe, vu snaxno platenico, rastiskavamo ino mesimo nje z* leseno xlico, ino pustimo istekoqi med vu snaxni kameni sod odce-diti, Po totemi naqini dobimo naj qistesi ino naj lepsi med, keri se imenuje diviqji med, ino je pred vsakim drugim naj ime-nitneei.
188
455- Kaj P“ чцгпипо z1 ostanki?
Ostanke, keri se jako dosta meda, posebno gosti ino serdeqni med zderxijo, moremo na ognovo toploto postayiti, naj se med is trosin, satovnic ino vosqenic zmoxe popuno odloqiti.
456. Как to opravlamo ₽
Mi verxemo tote ostanke vu kamene sode, keri spodi lukno imajo, ino kera more z’ rahlovim ali korkovim qepom (ne pa z’lesenim, kerega vroqina izexene) dobro zadelana biti, tak da naj menva sraga meda ne moxe vun teqti. Tote sode postavimo ali vu kruano peq, is kere se je ravno kruh vun vzel; ali nje obesimo vu 2’ vodo napunen kotel, pod kerega se ogen naredi. , Od vroqine vrele yode se rastopi vosek, ino razide med, teliko hitrej, qi ga z’ leseno xllco verlo mesamo. Kda se je cela masa dobro raspustila, vzememo sode is kotla, oddelamo qepno lukno, ino pustimo med skos platenico vu kamene ali perstene piskre isteqti.
457. Dobimo med celo i/isti od voska?
Keri se odteqe, je celo qisti, zastavijo pa se se ostanki, s’ kerimi se enkrat tak delati, ino nje potem vu toqili ali presi moremo istisnuti. Kdo toqila ali prese ne
i<Sp im«i, zna tekoqo maso vu flanelno torbo ali moqno plateno moanjo vulijati, njo zve-zati ino na poprek lexeqi gladko oskobleni klopi z’valekom qisto istisnuti.
458. Jeli se vosek po totemi naqini od meda qisto odloqi?
Be ne celo qisto, zato ga moremo s’ qisto vodo isprati.
45р. Как dugo pustbno lonce z medom ч vu. krusni peqi?
Znamo nje vun vzeti, kda se je vsa masa vu njih popuno rastopila, ino delamo z*njimi ravno tak, как zo is kotla vzeti-mi; tudi pa znamo nje pustiti do ohladenja kr.uyne peqi, ali do veqeri znotrah stati. Vosek se zdaj pri ohladuvanji loncov sede vu kolaqe zgorah — verh meda plavajoq. Med se potem skos qepno lukno istoqi; vosek pa odvzememo, ino qi je na njemi kaj meda, ga z’ vrelo vodo pomijemo.
460. Se imamo drugi naqin med isce* duvati? i
Imamo 1 mi znamo medne pogaqe vu kotli krez ogen rastopiti ino raziti pustiti, ino polek tega raspuaeno maso verlo me* aamo. Kda je vse rastopleno, как redka xupa, te vzememo kotel iz ogna — kajti, 4* ga predugo na vroqini pusti'mo, te mdd
ipo
postane arjavi — ino polemo m4d s’pundvo vu medne lonce, keri spodi qepno lukno imajo. Vu totih ga pustimo ohladiti, pi ne celo omerzliti, da te ne odteqe tak lehko. Vosek se sede zgorah vu kolaq, med pi skos qepno lukno vu kamene lonce od-cedimo.
461. Kaj pa delamo z' arjavim ino yernim medom ?
Popuno vse po ravno onemi naqini*
462. Vu kake sode se zdaj toti isceden med zohrani?
Naj bolni sodi za to so kameni s’pokri-valom oskerbleni piskri. Kda so celo na-punjeni, te pustimo nje neke dneve stati, naj one sirovine, kere ye se zgorah na verhi meda nasedejo, zo xlico znamo odpoje-mati, potem pa zadelamo pokrivalo s’ pa-pirom, naj niedna mravla k’njemi priti ne zmoxe, ino ga zohranimo na hladnemi ve* ternemi strani.
463. Na kaj imamo obyinski pri iscedu-vanji meda gledati ?
Moremo biti skerbni za vso snago, vse posodve moremo prejdoq s’ qisto vodo ekerbno ino snaxno izmivati ino zabranu-vati, naj nikaj mele, kruha, mleka, oceta, i. dr. v. ne pride vu med, potem moremo
ipi toto delo vu kuhinji pri zapertih oknah opravlati, kajti ovaqi nam medni duh miro-ge qele pripela.
464. Kaj pd storimo z ostanki ino od-vzetki?
Ostanke zred neqistimi ali nesnaxnimi mednimi pogaqami, kere smo odvzeli, verxemo vu nekaki sod, vlejemo na vsaki funt blizo 1 bestak vode, ino pustimo vse vkup skoz noq stati, naj se ves med vu vodi odloqi. Drugi den tote ostanke qisto ispre&amo, ino vzememo vodo za ocet ali pivni med, ali jo na ogni ogostimo ino jemlemo za sladje k’ hranam, ali za kermo qelam.
465. IV tjemi pohasnitjemo medt
Zdela se jemle od medarov za medno peko, ali medne kolaqke ino vsakotere medn^ testenice ali opreske, zdela v* apa-te^i yraqtvo, zdela za pivni med, med-no vino ino medni ocet, zdela za osladu-vanja j^dov ino hran.
466. Znamo vsaki med k'hranam jemati?
Ne, temoq moremo ga prejdoq isce-diti ino zesnaxiti; kajti naravni med disf po voski, trouinah ino satovnicah.
192
467. Po keremi nai[uii se to zgodi?
To se zna po mnogoterih naqinih zgo-diti; naj bol&i naqin pa je toti: Mi vze-memo n. p. 4 funte dobrega, qistega, xu-tega, serdeqnega meda, ga rastopimo vu kotli na tihemi malemi ogni vu dvema masloma vode. Nato skuqemo vu moxari po malih trohah pol funta, na novo dobro oxarjavenega ino pa omerzlenega vo-golja is smerekovega lesa, s’ telikoto vode pomokroteno, ki se ne kadi na prah, ino ga z’ moxarnim pehekom jako drobno zri-blemo. Toto vogolje oplahnemo z* dvema ytertakoma vode k’rasppsenemi medi, ino pustimo toto zmeso, na ogni tak dugo tiho kuhati, dokoli je medni duh ne pre-1 minul, kaj se vu stertali ali polovici vure zgodi. Da naj is celega k’edhemi funti meda 1 atertak (masel) vode 'vzememo, je vseli pbfrebnp, kajti bi ovaqik* totemi del? veq vogolja inb tudi veq qasabilo p6trebno, prej, как bi duh premmul.
Raspusen ino svojega duha odvz^ti med izlevamo zdaj na raspresterto debele. vunatno plato — po imeni moleten ali multun — pervi skos tekoqi med, keri ye dosta vogelnega praha vu sebi ima, vle-vamo tak dugo pa na plato, dokeliq prece qistl ne teqe skos, ino vlevamo potem teliko
»93 likokrat pa qisto vodo na vogolni prah, preveno menje/na enkrat, dokeliq je skos* tekoqi med xe blizo brezi vsega duha vu zakusanji.
To vse, kaj je skosnateklo, zmesamo merzlo Z* jajqovim belakom, kerega smo ravno prejdoq z* neqim vode premesali, zmesimo vse dobro, edno med drugo ino pustimo dvakrat naodvr^ti, dokoli je ne vse celo qisto, ino vlejemo nato skoz ravno tako vunatno plato, skos kero se se je ne vogolni prah z’medom vleval.
To qisto nekaj xuqkasto mokroto vu-vrujemo pri jako tihemi ogni, ino kda je blizo vsa mokrota vuvreta, jo istamavamo s’ prevenim mesanjorn tak dugo, dokeliq ena ali druga izvzeta kapla merzla ne ima gostoqo dobrega sirupa.
Skos to dobimo arjavka&ti, nekaj po xganemi cukri duseqi sirop, kerega znamo vsim hranam pridevati, med kere inda box-ni cuker jemlemo.
4t p£ ga hoqemo od osmodnega duha celo qistega imeti, te moremo z’ jajqovim belakom oqisten med vu kotli ispariti, naj-mreq kotel z’ medom postavimo vu drugi kotel, vu keremi se teliko vode znajde, da kres podeh znoternega kotla stojf, ino toto
I
i94 vodo na ogni pk fie pustimo kuhatl ali vretl, temoq jo preveno le eamo xgbqo zderxfmo, Za toto delo je kotel s’plitvim, pod-nom naj bolsi, v’ kerega preveno le malo na enkrat od meda vlejemo inoTga preveno шевато. Так dobimo sirup, keri ima xuq. kasto farbo, ino je po puno isqisten od vsega neprijetnega duha, ino ga prideva-mo hranam, med kere inda cuker jemlemo, 4^8* JeZZ se polek tega ne zgubt do si a meda ?
Tota zguba meda se pri ednemi funti ne skaxe na popune tri lote,
469. Jeli se ne zna to na bole kratki пацгп storiti?
Zna se, ino sicer na toti naqin : Mi denemo teliko, keliko po lastni voli hoije-mo, qistega meda s’ polovico vode vu pre-strani do tretjega delft d medom napunen medafii kotel na kuhanje, репе, kere se pri tihemi malemi navruvanji nabirajo, pa od qasa do qasa s’ cedilno xlico odgrabu-jemo, ino kuhanje tak dugo ponavlamo, dokeliq se prilejta voda pa ne istama. Toto zdaj qisto tekoqino vlejemo skoz vunatno ali flanelno plato, jo postavimo v’ osnaxem posodvi pk na kuhanje, ino ji pridenemo na 1 font meda, etiri pune jedne xlice, ali na
»95 mero od pet pintov, veliko pivno st?klo puno qiste francoske xganice; zraven q^sa pogasnemo v’ njej vestkrat goreqo xelezo , edno za drugim, ino jo odtamamo nato tak daleq, dokoli na merzel taler vlejta sraga nikak veq narazno ne teqe. Nato si sade, kere si hoqemo z’ medom vudelati, pristavimo, ino nje do slisne gostoqe pri tihemi ogni popuno vukuhamo.
470. .Te toti nat[in ravno tak dober} как pervi1*
On je sicer nekaj menje dober, ali med pi zgubi le svoj lastni duh ino vkus blizo celo, ino z’ njim premesana dujota afi aro-matina francoske xganice ga odvzeme blizo vsega.
471. Znamo medi skos pristavo tudi dober duh ino vkus dati%
To znamo I qi zmesamo n. p. nekaj rozmarinove vode, ali vode, vu keri je rozmann odovarjen, v* med te dobi-med skos to duh ino vkus Narbonskega meda^ qi pa primeyamo medi vode od lipovega cvetja, ali vode, vu keri je lipovo cvetje kuhano, te postane med Korsikanskemi medi po duhi ino vku^anji pripodoben. Ravno tak se v’ apotekah tudi roxni med., viojni med, bezov med pripravla.
I 2
19б
472. К' yemi pa пат je medna odteijina ino voda f / kero smo поле ino posodve zmivali?
Za ptipravo pivhega meda, mednega vina ino mednega oceta,
473. Kaj je pivni med?
Pivni med je is z’ vodo oredkenega meda, skoz naravno vrenje napravlen pi-tek, keri je Prajzotn, Polom, Rusom ino tudi drugim narodom jako oqerstveqo pitje,
474. Kak se toti pivni med naredi?
Vzememo si pri odceduvanji meda osta-noqe troyfne, verxemo nje vu posodvo, ino vlejemo krez nje vodo, naj ves vu njih se znajdliv med rastopimo ino ispoperemo, za tega volo pustimo vodo eden ali dva dneva verh totih troHin stati, ino ee prile-jemo tudi vso ono vodo, s’kero smo med-ne noxe ino posodve mivali, ino njo zad-niq , is troyinja skos sukneno plato prece-dimo. 4i ве zdaj ne ima tota voda dostojne sladkoqe, te ве teliko meda pridenemo, da bode zadosta sladka.
475, Jeli za to ne imamo pripravlene mere ?
Pride vse na to, jeli bi pivni med mogel meqen ali slabi biti. Nekf medari raqunijo na funta meda, 16 funtov
'97 vode. Tno se pa drugi jertdejo za mero novo zneseno jajce; qi jajce vu, z’ vodo oredkenemi medi tak plava, ki ga zgorah teliko, как sreberni gros, vun viditi znamo, te je tota medna voda xe zadosta sladka. Naj bole pa to razloqimo skoz vu-kusanje, najmreq keliko bole sladka je voda, teliko bolai bode pivni med.
476. Как delamo pivni med se dale?
Sperviq naredimo medno vodo vu kotli na vrenje xgeqo, nato njo skos sito prece-dimo ino pustimo ohladiti. Potem skusa-vamo z’ jajcom ino pridevamo — tak dugo , как se jajce pod vodo pogrozava — teliko meda, dokeliq jajce na grosovo ve-likoto vun ne gleda. To se zgodi na toti naqin: Vzememo neke pinte od medove vode, ino prilejemo blizo 1 pint ali se veq meda, postavimo posodvo krez ogen ino njo oxgeqimo do vrenja, tak da se med popuno zmesa z’vodo, ino se nikak veq na poden ne sede. Od tega vlejvamo zdaj k’medni vOdi teliko, dokoli na skusavanski vagi ne vidimo, ki je ne premoqen, ne preslabi. Nato postavimo vso toto medno Vodo krez ogen ino jo pustimo kuhati. Как hitro zaqne vreti, denemo noter tote ze~ line, kere vu plateno mosnjo s’ qistim prod_ nlm kamnom, naj se zeline na poden po
I 3
ips
grozijo, ino sicer po toti telikosti. Na dve vedri ali go pintov medne vode 3 pune petfice hmela, blizo ravno teliko suhega salviana, 6 lotov dobromislike, 3 lote be-tonie, 12 lotov Benediktovega korenja, 1 lot bele ahilke, 1 lot xute ahilke, 1 lot angeliqnega korenja, 1 lot smole, 1 lot koriandra, ino 1 puno pesico lenovega se-mena. Vse to pustimo z’medovo vodo.blizo pol vure kuhati, ino odjemavamo zmes tega репе s’prebito ali cedilno xlico tak dugo vkraj, dokeliq se nikaj veq pen ne da vi-diti. Potem vlejemo medno vodo skos suk-neno plato vu posodvo, naj se ohladf, ino nato pa jo stoqimo vu puqel, vu keremi je prejdoq vino bilo, ino jo v’ klet spra-vimo. Moremo pa si neke herganje tote medove vode za dolev zaderxati. Vu kleti se obesimo dva kvinta cimota ino ravno teliko klincov, oboje debelo skuqeno, ino vu plateno hadrico zvezano skos pilko vu puqel. Tu zaqne toti pivni med po nekih dnevih vreti, ino izmetava vso gnusobo ino nesnago skos pilkno lukno. Так ostane skoz -—12 tjednov lexati, ino vsaki tje-den dvakrat ga dolejemo. Как hitro vreti henja, vzememo aromatno laqinbo vun, ino puqel zapilkamo, ino ga pustimo skoz 8 — 9 mesecov lexati, 4i pa se z’ vren-
1^9 jom le ne henja, te ga vu drugi puqel pre-toqimo. Toto pretoqenje se zna nekokrat zgoditi, zadniq pa ga stoqimo vu herganje, ali lastne medne stekle, kaj pa, naj nam njih dosta ne raspoka, se pod devetimi meseci ne sme zgoditi. Vu totdi herganjah se zderxi jako dugo, ino biva, keliko stareai, teliko bobi.
477. Jell ne ykodi pivni med zdravji ?
On je jako zdrav pitek, posebno za suhotnike; le moremo pri njegovemi delanji na zdravje vse vroqinske aromatne zaqinb4 vkraj pustiti.
478* цепи se zaloiji medno vino od pivnega meda?
Vu tem, ki se iz naj qistesega belega meda ino vu veksi moqi pripravla.
47р. Как delamo medno vino ?
Pustimo 40 pintov qiste tekoqe vode vu kotli krez ogen vreti, pridenemo, kalk hitro se kuhati zaqne, 20 funtov naj qiste-tfega belega meda, ino pustimo oboje vkup tri vure dugo pod verlim odpenuvanjom kuhati. Zmes totega qasa pa kuhamo tudi masno puno roko hmela vu dvema pinto-ma vode. 4i se voda preveq vukuha, te moremo toto odkuho z’ medno vodo isr kotla dostaviti. Kda se je tak dobro tota,
1 4
200
как tudi ova voda tri vure kuhala , pusti-mo ogen vugasnuti, ino oboje vkup vu leseni posodbi ohladiti. Zdaj pridenemo dve puni xlici dobrih belih kvasenic ali droxi, Щ0 zlejemo toto zmeso vu puqelek. Tudi pa si zaderximo od medne vode neke her-ganje za dolev, Puqelek spravimo nato v’ klet. Tu vino zaqne vreti, ino izmeqe po-qasem vso nesnago. Po preminoqih vestih tjednih ga pretoqimo na drugi puqelek. Toto pretoqenje se more se dvakrat, vsakokrat po stireh tjednih zgoditi, puqelek pa se more vsakokrat od vu herganjah zaderxane medne vode doled. Kda smo ga zadniq tretjokrat pretoqili, te zvexemo klince, kar-damomen, grusiqno cvetje, ino beli imbe-rek, od vsakega i kvint, vse vkup debelo skuqeno, vu plateno hadrico, ino obesimo to na niti vu puqel, kerega potem terdno zapilkamo. Так ostane vino skoz leto ino den lexati, ino keliko duxe lexi, teliko bol&o biva. Zadniq ga vu herganje preto» qimo, ino nje dobro zadelane ino zasmo-lene, vu kleti zohranujemo.
480. K.ak se dela medni ocet^.
Is celega ravno tak, как pivni med, Mi vzememo k* tem odtekoqni med, ispre-lane trosine ino vse, kaj ne hoqemo k’ pivnemi medi vzeti, denemo to v’ posod-
201
vo, vlejemo xgeqo vodo gor, ino pustimo skoz noq stati, naj se vsa tekoqa popuno ispotegne. Potem delamo s’ tim ravno tak, как s’ pripravo pivnega meda, le ki hmela ino vse druge aromatne zaqinbe ne pridenemo. Vse pride na sladkoqo. Keliko bole sladka je voda, teliko bolsi bode ocet« Kda imamo vse vkup, te vlejemo to skos su-kneno plato vu veliki ocetni sod, ino potem ye pridenemo nekaj kvasa, ali kruhove skornje, kero vu vinskemi oceti namoqimo, ino mnogoterokrat pa posutfiti pustimo, ino sod postavimo na topel kraj, na peq ali na sunce. Hitro se prevzeme vsa voda na ki-selino. Ino toti ocet premaga na ostrini ino prijetnosti vse druge ocete.
481. Kaj pd storimo z ostanoi[imi mediii-mi troninami'l
Da blizo is samega voska obstojijo, zato nje verxemo k’ praznim voyqenim po-gaqam ino nje s* totimi ispreyamo.
482. Kda moremo toto delo opravlat.i?
Zraven ali kqasi po odceduvanji meda; kajti t|i voyqenice neki t{as lexati pustimo, te se naredijo vu njih mnogi qervi ino druge xixale, keri nje zgrizejo ino po-jejo. —
I 5
202
583* Kero orodje пат je polek tega potrebno ?
Kotel, vreqe, keliko mogoqno, is ко-nopelnega pa ne pregostega platna, lescna xlica, moqna presa, neke lesene posodve, ino perstene olosane skledice.
484. Kaka je vovqena ргечаЗ
Njeno kakost vidimo v’obraznemi ras-kazi Л>. io. Po temi naqini si vosqeno pre«o z’malimi penezi lehko naredimo. Ino ona je po totemi raskazi naj priliqnesa.
485. Jeli se znajde se veq spot vosqenih pre s ?
Znajde se jih, najmreq z* valeki med dvema klopama. Ino tudi z’ dvema pera-qama, ali roqnima lopatama; alipa one so menje priliqne, ino zato menje priporoqitne. 486. Как se pri voseqni presi zaderxa-vamo ?
Sperviq napunimo kotlov spodni tretji del z* vodo ino ga postavimo krez ogen. Kotel pa more teliki biti, ki ga zmoxemo iz ogna zdignuti, k’ preei nesti ino rasto-plen vosek tam vu platenico vleti. Как hi-tro je voda oxgeqena, meqemo pomalem voaqenice, ino troeine noter, dokeliq je kotel ne blizo pun. Cel6 punega ga ne sme-ino nametati, kajti vosek lehko pick gre«
203 Zmes qasa, kda se vosek vu kotli rastapJe ino med vodo rastekuje, ga z ]eseno xlico preveno mesamo. On zaqne potem vreti ino se knhati, Polek tega moremo vso paz-nost imeti, naj ne bode prek sei, kaj z malim prilevanjom merzle vode naj hitrej zabranimo. Kda je vse raspuseno ino raz-loqeno, vuzdignemo kotel iz ogna ino ga nesemo vu ргево.
487. Kay moremo zdaj pri pre\i delati7.
Platenica, skos kero hoqemo vosek preSfti, more prejdoq vu vodi namoqena, ino vse posodve, как tudi ргева z'vodo zmita ino omokrotena biti, naj se vosek na njo ne prejimle, temoq se lehko da od-lusuvati. PJatenico denemo vu tvorilak, keri spodi okoli sebe ima veliki izrezek ali ja-rek za odtok voska, ino kda vosek vu platenico vlejemo, njo z’ nitjo zavexemo , na toto zvezano platenico denemo tvorilni sir, ino verh njega kuq, ino zaqnemo pre»o goniti. Kda je vekbi del voska istekel, odgonimo preao, spopravimo platenico, ino Be enkrat presamo, ino Be tudi veqkrat to vqinimo, dokoli nikaj veq voska ne teqe. Ispresano satovje denemo vu posebno po-sodvo, ino ga vu gomolicc stisnemo.
I 5
204
488. Kam pa teye ispresan vosek?
Pod presnim xlebom se znajde sod, keri je na en tretji del z’merzlo vodo na-lejt, vu kero odtekoqi vosek teqe.
498- Moremo pri prenanji hitri biti?
Sperviq moremo preso le pomalem zaqeti goniti, naj se vu platenici zapert zrak pomalem istisne, ovaqi bi se nam pla-tenica razderla; ino obqinski moremo vso presanje pomalem, ne naglo temoq le po-qasem vekso moq nasiluvati. Ino qi dosta vosqenic imamo, te moremo kotcl z’ njimi veqkrat napuniti ino tudi kuhanje ino pre-sanje veqkrat spoqeti.
4po. Как spodobimo ispresan vosek vu koiatfe?
Ispojemlemo ga is sodov, vu kerih na vodi plava, zdela z*rokami, zdela s’ce-dilom, ino naj ga nikaj ne zgubimo, izle« vamo vodo skos sukneno plato, na keri vse vosqene trohe lexati -ostanejo. To vse vkup verxemo, vu kotel, kerega smo prejdoq pk zesnaxili, ino kerega poden smo le z* malo vodo polejli, ga postavimo na vogolni ogen, naj se vosek vu njemi гав-topi. Kda je ves vosek razisel ino tekdqi postal, odzdignemo kotel iz vogolnega og-na, ino ga pustimo kratki qas — blizo 10
20J minot dugo —• stati, naj se nesnaga na po-den sede, ino vlejemo nato vosek vu lo-aane perstene ali porcilanate skledice, kere prejdoq z* merzlo vodo izmijemo, naj se vosek po ohladenji lehko odlusi. Tote skle-dice postavimo na mizo, ino kda se репе ino mehiri, keri zgorah plavajo, s’kositarno xlico na krajec dovodijo ino odjemlejo, nje pustimo tu mirno stati, dokoli se -vosek ne omerzne ino popuno terdi postane; td is-pojemlemo kolaqeke, odstruxemo vso na njih pikdqo nesnago, cvetno melo ino kaj se kde spodi nalovi, ino ga nato ali pre-damo, ali na lastno potrebo zobranimo.
491. K’ yemt nam je vosek'*
Mi delamo iz njega vosqene sveqe, luqnice, ino vosqene omotke, voyqeni pa-pir, ino vosqene table, ocepni vosek ino vsakotere flastre. Modehnkt spodobuvajo iz voska vsakotere obraze ino figure, podobe, lile ino dexele. Tudi davamo voski mno-gotere farbe, ino delamo iz njega peqatni vosek, tudi ga jemlemo gostokrat Za vos-qenje qrevlov, holnov, hixnih podov ino dosta drugih reqi.
492. Как obernemo vovyeno auto farbo na belo ?
To se zgodi skos pleho na sunci.
I 7
20б
4.93. Как plehamo vosek?
Mi rastopimo vosek vu kotli na vo-golnemt ogni, nato namoqimo blanjice ali slrevne deske, kere smo prejdoq vu merzli vodi namoqili, ino premoqili, vu vosek, ino vosek se na nje nalovi. 4i nje hitro pi ispotegnemo , ino na njih viseqi vosek oterditi pustimo, te se on vu tenkih listih odlueuje. Tote rastegnemo ino nadevamo na mokro sukneno plato, nje denemo na sunce ino polevamo dostakrat z’merzlo vodo. 4i je njil.ov eden stran zadosta beli, te nje obernemo ino tudi na drugemi strani plehamo. Kda so preci veliko beloto do-bile, te nje pa rastopimo, ino z’ nimi delamo как prejdoq, ъе dva-, tri- ali veqkrat. Skos to dobi vosek lepo belo farbo, kero na voaqenih sveqah vidimo.
494. Kda se nam vosek naj bolse spleha^
Vu meseci Junii,
Как delamo sveifnice ali luqnice is totega voska?
Mi nje vlejvamo ali vu modlih, ali nje namaqemo na tahet, ino nje delamo ednako liki lojene sveqe.
496, Как delamo vovyene omotke?
Kda je vosek rastoplen ino z’ neqim terpentina — naj xilav postane — preme-
®07
ean, ga vtejetno vu posodvo, keta je zo suknom omotana,.naj se prehitro ne ras-bladL Petek si 'postavimo mizo, na leri je kotiena* pTata zT nekimi okroglimi veksimi jno menfcimi luknami, potem как bi vox* ijeni oftiotku drobni ali debeli mogli biti, pridelana. Na -mizt stoji kolovred, motovilo ali boben.- Zdaj verxemo tahet vu vosek, ino vosek.se nalovi; nato eden konec vun •potegnemo, ga vleqemo, skoz lukno na plati, ino na motovilo namotamo. Naj vos-qenim omotkom pomalem dostojno debe-ioto damo, zato toto tahet z* edne moto-vile odmotamo ino pa skos posodvo, vu keri je vosek, vleqemo, ino na drugemi strani skoz vekyo lukno vlaqne plate poteg-nemo ino na drugo motovilo namotamo , kera pervi naproti stoji. Toto sem- ino ta-motanje voeqenega taheta storimo teliko-krat, dokeliq ne ima dostojne debelote za delanje omotkov. Zadniq toto ovo&qeno tahet skoz mokro gobo potegnemo, ino ji damo skos to gladkoto ino lesnoqo. Vu fa-brikah se znajde za to lastna delna miza, na keri stojita dve motovili, med motovi-lama pa z’ rastoplenim voskom napunena posodva, ino pod njo pundva z’xarjavim vogoljom, na desnemi ino levemi strani pa je vlaqna plata napostavlena.
808
4р7« Как si naredima ocepni ali drevni vosek?
Imamo za to mnogotere navuke, oni pi se izidejo vsi na edno req. Najmreq mi pustimo pol funta voska , pol funta smole, «tertal funta nesolenega putra vu lonci na vogolnemi ogni rastopiti, vzememo nato lonec iz ogna, ino prilejvamo pomalem nred prevenim mesanjoin stertal funta drev* nega olja. Potem pi vse denemo na vo* golni ogen, ino vse dobro premesamo г’ leseno xlico. Zmes tega raspustimo vu pis* kriqi stertal funta ovqove masti, ino kda je xe tekoqa, jo skos sukneno plato prile* jemo ino dobro vumesamo. V* onemi pis* kriqi pustimo zdaj tudi stertal funta terpen* tina z* naj skerbnesim prigledom, kajti hi* tro ogen vlovi, na vogolnemi ogni rasto* piti, ino ga tudi v* ono гшево zmesama K’ tem 8© zadniq pridenemo i akrupel , bele smole ino ravno teliko mire, oboje sktiqemo na drobniqki prah, postavimo lonec pa na ogen, ino zmesamo celo zmeao jako dobro, jo vlejemo vu skledo, puno merzle vode; ino jo zmesimo v*njej ве tudi z’rokami. Zadniq, kda je toti vosek ohlad-jen, ga zvalamo vu ragle, ino na hladne-mi strani. Zohfanimo za predajo ali lastno potrcbo.
209
498- si pripravimo vosek , naj Ы z* njim. pohivtvo vosyili?
Vu dvema aestaka dexove, snexne ali potoqne vode tri lote qresnjovega kecmeca tak dugo kuhamo, dokeliq se je ne to vse razloqilo ino do polovice vukuhalo. Potem vlejemo to skos tenko platenico , ino po totemi naqini vso nesnago odloqimo. Nato nastruxemo tri lote voska vu toto raspuso, postavimo pisker pa k’ ogni, ino kda je vosek celo razfael, se pridenemo tri lote tenko nastrugane xajfe. Как hitro se xajfa raspusti, se stovarsi vse vkup na redko ka-so, kera pri omerzlenji gostesa postane. Toto maso donasamo z’ vunatnimi kerpami na pohixtvo, ino nje z’njo glodamo. Ona odvzeme vso nesnago ino da pohixnim re-qam lepo lesnoqo. Drugi raspustijo vosek na toto delo s’ terpentinom ; alipa zgorni napovedan naqin je dosta bohi, da masa ne ima silnega duha po terpentini.
499. Как si pripravimo iz voska dobro yrevelno ino xolno vo'iyilo'i
Mi smemo k’ ravno pepisani masi le zadostno kelikoto zexganega slonokostja, frankofurtnega qernila ali sovojovih saj pri-tnesati, te dobimo naj bolso qrevelno ali 8olno vosqilop kero leder dela mehek, vu*
210
gibliv ino lesnoqi, ino tudi farbe ne ad-pusa.
500. К* цепи pd so gomole9 kere si is pre-ttanih vosqenic, trovin ino satovnic na-tisnemo ?
Mi jemlemo nje za glodanje hixnih reqi, za flaytre, za kadenje pri dravnatih ino dnigih boleznah. Tudi nje v’ocet ino xganico namoqene vexemo xivini na izvcr-xene ali previnjene telne vude ino stisket Tudi je dobro z’njimi oteqene telne strane kaditi.